„Državna pogodba nikakor ni zastarela“

Avstrijska državna pogodba (ADP), še posebno pa njen 7. člen, ostaja ključna za uresničevanje pravic koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov in nikakor ni zastarela. To je en izsledek dveh okroglih miz v četrtek zvečer v Domu v Tinjah ob 60. obletnici podpisa ADP.

60. obletnica podpisa 15. maja 2015 je priložnost za izostreni pogled na Avstrijsko državno pogodbo (ADP) in posebno njen 7. člen, mnenja o njeni mednarono-pravni naravi so bila že doslej se razlikujoča - najbolj med sosednjima državama, Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. Z vidika državnopravnega položaj RS v razmerju do ADP se zastavlja vprašanje, ali je RS naslednica nekdanje SFR Jugoslavije kot sopodpisnice ADP? To se je odprlo kmalu po tem, ko je Avstrija 15. januarja 1992 priznala Slovenijo.

Ob različnih priložnostih pa je bila izrečena skrb, da bi zaostritev „nedvomno močno skrhala sicer dobre odnose med državama, v kolikor poprej med državama glede tega koraka ne bi prišlo do soglasja in razumevanja njegove utemeljenosti“ (navedek Milana Kučana na simpoziju univerze Celovec 2005).

Po drugi strani so vztrajna prizadevanja v Avstriji, da se ADP razglasi za izpolnjeno in zato nepotrebno. Zbrani pri okrogli mizi v Katoliškem domu prosvete v Tinjah so vzeli pod drobnogled njeno naravo v avstrijsko-slovenskih odnosih in osvežili vidike iz dosedanjih razprav. Izobraževalni referent v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Martin Pandel je pripravil dve vsebinsko ločeni okrogli mizi. Pri prvi je šlo za ADP in avstrijsko-slovenske odnose, pri drugi za pomen in aktualnost ADP za koroške in štajerske Slovence, ter gradiščanske Hrvate.

Tema prve okrogle mize se je glasila „ADP in avstrijsko-slovenski odnosi z vidika strokovnjakov“. Koliko so pravice koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov dejansko izpolnjene?, se je na začetku vprašal Dejan Valentinčič, asistent za ustavno pravo in človekove pravice na Fakulteti za uporabne in družbene študije, ki je vodil pogovor. Ali je ADP še vedno temelj manjšinske zaščite, ali je treba razmišljati širše?

Ker se je podaljšalo poročanje v odboru za industrijo v Evropskem parlamentu, se evropska poslanka Angelika Mlinar (Neos) okrogle mize ni mogla udeležiti. Svoje misli je posredovala po video-posnetku. V njem je poudarila, da se kot pravnica in političarka zaveda, da je Avstrijska državna pogodba s členom 7 baza za slovensko in hrvaško narodno skupnost. Zato zanjo sploh ni vprašanje, ali je aktualna ali ne, je podčrtala s poudarkom: „Seveda je!“ Ta je podlaga za obstoj slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji.

Angelika Mlinar meni, da bi bilo „le naravno in v obojestranskem interesu, da Republiki Hrvaška in Slovenija nasledita v državni pogodbi nekdanjo Jugoslavijo. To predvsem s ciljem, da avstrisjka manjšinska zakonodaja naredi velik korak naprej in se začne graditi dobro in resnično partnerstvo na enakopravnem nivoju, mednarodno skupnostjo in vladnimi organizacijami“. Uspeh EU temelji na spoštovanju človekovih pravic in pravic manjšin, je med drugim poudarila evropska poslanka Angelika Mlinar v svoji poslanici.

Na močno antifašistično noto ADP je kot prvi pri omizju opozoril zgodovinar Teodor Domej in obrazložil politične razmere v času nastajanja pogodbe. V diskusiji po uvodnih izhodiščih je Domej dodal osebno pepričanje:

V obliki punktacije je o pomenu ADP spregovoril odvetnik Rudi Vouk in ob navedbi ključnih vsebin opozoril na lastnost mednarodnega prava. Če se ne uporablja, preneha veljati. Torej bo odvisno od narodnostne skupnosti same, ali bo obveljalo stališče Avstrije, da je člen 7 izpolnjen:

Profesorica mednarodnega prava in predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani, ter bivša podpredsednica ustavnega sodišča RS Mirjam Škrk je v svojem stališču delila mnenje z evropsko poslanko Angeliko Mlinar, da je „Pogodba o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije“ še vedno aktualna - tudi zaradi njene narave. O njenem sedmem členu pa pribila:

V uvodnem stališču je docent za mednarodno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič razmišljanja razmejil na dva dela. V prvem se je vprašal: ali je Avstrijska državna pogodba relevantna za Republiko Avstrijo?, v drugem pa: ali je Avstrijska državna pogodba relevantna tudi za Slovenijo?

O relevantnosti ADP za RS je Letnar Černič dejal:

Jernej Letnar Černič je tudi član Komisije za programske vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah. Te pa imenuje programski svet RTV Slovenija. Torej je tudi s tega stališča seznanjen s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

Razpravo je spremljal tudi generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli. Navzoči pa so bili tudi člani Komisije za programske vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah.

Druga okrogla miza, ki je sledila, je bila namenjena pomenu in aktualnosti ADP za koroške in štajerske Slovence ter gradiščanske Hrvate z vidika političnih predstavnikov in manjšinskih organizacij: Nanti Olip, Filip Ogris-Martič, Zalka Kuchling, Susanne Weitlaner, Stanko Horvath in Gabriel Hribar. To pa bo tema posebnega poročila.