25 let „Dober dan, Koroška“

2. aprila 1989 je prvič šla v eter oddaja „Dober dan Koroška“. Slovenska televizijska stalnica je več kot le izpolnitev zakonsko predpisanega programskega naloga, saj je tudi večinskemu narodu približala slovenski utrip na Koroškem in s tem pripomogla k boljšemu sožitju, ob jubileju poudarja direktorica deželnega studia ORF Karin Bernhard.

Začetek televizijske dobe za narodne skupnosti

2. aprila pred 25 leti se je za slovensko narodno skupnost na Koroškem in vzporedno tudi za vse ostale manjšine v Avstriji začelo novo obdobje na področju televizijske medijske oskrbe v materinščini.

Po polletnih pripravah in vajah slovenskega uredništva ORF se je v nedeljo, 2. aprila 1989 na televizijskih ekranih na Koroškem prvič pojavila slovenska televizijska oddaja. Od tega dne vas tedensko s prikazom pestrega življenjskega utripa slovenske narodne skupnosti v deželi pozdravljamo z „Dober dan Koroška“.

1.300 oddaj s skupno 8.000 prispevki

V 25 letih smo pripravili okoli 1.300 oddaj s skupno približno 8.000 prispevki - to je tudi velik in zgovoren arhiv slovenskega utripa na Koroškem, ki ga v zadnjih petih letih dopolnjujemo tudi s prispevki o štajerskih Slovencih in za njih.

Ob vsej potrebni samokritičnosti smo na jubilanta vsekakor lahko ponosni, je ob polokrogli obletnici „Dober dan Koroška“ poudaril vodja slovenskih sporedov ORF Marijan Velik.

„Več kot le izpolnitev zakona“

2. aprila 1989 je vzporedno z oddajo „Dober dan Koroška“ na Gradiščanskem prvič šla v eter tudi oddaja „Dobar dan Hrvati“, v ostalih predelih Avstrije pa je Avstrijska radiotelevizija začela oddajati magazin „Heimat fremde Heimat“, ki ga oblikuje dunajsko manjšinsko uredništvo.

Spored za in o manjšinah v Avstriji je za ORF mnogo več, kot le izpolnitev programskega naloga, je ob jubileju zatrdila direktorica koroškega deželnega studija Karin Bernhard.

- „Dober dan, Koroška“ tega tedna
- Vest v nemškem jeziku