Nova spoznanja o žrtvah nacizma
Publikacija osvetljuje nadaljnje sive lise zgodovine
Dolgotrajen je bil znanstveno-raziskovalni proces do izdaje knjige, ki jo bo zgodovinarka Brigitte Entner predstavila prihodnji torek (1.4.2014) ob 19. uri v prostorih deželnega arhiva v Celovcu. V besedilu za predstavitev je govor o spominski knjigi, vsekakor pa zgodovinarka Entner s pričujočo publikacijo osvetljuje nadaljnje sive lise zgodovine.
orf
Brigitte Entner
Pomeben pogoj za znanstveno- raziskovalno delo je dostopnost arhivov, poudarja zgodovinarka.
„Vpogled v arhive temelj za raziskave“
Kakor pojasnjuje zgodovinarka, je kultura spominjanja med koroškimi Slovenci visoko razvita. Vendar pričujoča publikacija „predstavlja prvo izčrpno in sistematsko raziskavo o koroško-slovenskih žrtvah nacionalsocialističnega preganjanja“, je pojasnjuje Entner.
„Zbirala sem izvirno gradivo“
V knjigi navaja več kot 500 koroških Slovenk in Slovencev, ki so bili umorjeni v času nacionalsocializma. Gre za žrtve, ki so zgubile življenja v koncentracijskih taboriščih, zaporih, ječah, v pregnanstvu, ljudi, ki so jih obsodili na smrt. Med biografijami žrtev najdemo civiliste, partizane, pripadnike wehrmachta, otroke in mladostnike, moške in ženske. Knjiga vrača „tem ljudem njihovo ime in majhen del njihovih življenjskih zgodb“ , v spremni besedi piše predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer.
„Zelo sem vesela, da je predsednica napisala spremno besedo“
Spominska knjiga opominja na več kot 500 koroških Slovenk in Slovencev, ki so bili umorjeni v času nacionalsocializma. Gre za partizane in partizanke, člane odporniškega gibanja, kacetnike, politične preganjance, prisilno izseljene in žrtve evtanazije. Izgubili so življenje v koncentracijskih taboriščih, zaporih, ječah, v pregnanstvu, obsodili so jih na smrt in jih eksekutirali. Med biografijami žrtev najdemo civiliste, partizane, pripadnike wehrmachta, otroke in mladostnike, moške in ženske.
„Prva izčrpna in sistematska raziskava“
Zgodovinarka Brigitte Entner s spominsko knjigo predstavlja prvo izčrpno in sistematsko raziskavo o koroškoslovenskih žrtvah nacionalsocialističnega preganjanja. Kratke biografije, deloma opremljene s fotografijami, priklicujejo več kot 500 žensk, moških in otrok spet v zavest javnosti. Beležijo kraje in postaje preganjanja in odpora, od zgodnjih žrtev leta 1938 preko prisilnega izseljevanja aprila 1942 do aktinega odpora v prostoru Železna Kapla in Sele, v Podjuni in na Svinški planini, v Rožu in na Gurah, v okolici Beljaka in v Zilski dolini. Uvod postavlja ljudi in dogodke v zgodovinski kontekst, register oseb pa prispeva k uporabnosti knjige.