Čezmejne manjšinske informacije

radio_ognjišče
Vodja projekta za Institut za narodnostna vprašanja Danijel Grafenauer.
Pomemben vpliv časopisov
Od druge polovice 19. stoletja naprej so na Koroškem, večinoma neprekinjeno, izhajali časopisi, tedniki in druga periodika v slovenskem jeziku. Časopisi kot na primer „Mir“, ”Koroški Slovenec”, ”Koroška domovina / Kärntner Heimat”, ”Kronika”, ”Naš tednik”, ”Slovenski vestnik”, ”Kladivo”, ”Novice” itd. so skozi desetletja vplivali na življenje slovenske etnične skupnosti na južnem Koroškem in kasneje tudi na razvoj celotne obmejne regije ob (jugoslovansko) slovensko-avstrijski meji.
Podatki o projektu:
Financerji: Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Deželna vlada v Celovcu
Cilji: krepitev čezmejnega sodelovanja na lokalni in regionalni ravni; krepitev kulturne identitete in izkoriščanje kulturnega potenciala obmejnih območij.
MINDOC kot obsežna podatkovna baza
S tem, da najmanjπa enota v podatkovni bazi MINDOC ni stran oziroma posamezna številka publikacije, temveč članek z besedilom v HTML-formatu, je uporabnikom na razpolago iskanje v polnem besedilu v enem in istem postopku preko vseh letnikov, shranjenih v podatkovni bazi MINDOC. Rezultat iskanja je torej članek oziroma so članki, tako ”faksimile“ kakor tudi besedilo, obenem pa je v rezultatu iskanja tudi povezava na celotno številko publikacije v PDF-formatu, v kateri se članek nahaja. Ker se je v desetletjih spreminjalo pisanje imen oseb in krajev, je mogoče za iskanje člankov v besedilu vključiti tudi spisek sinonimov, ki deluje v ozadju procesa iskanja.

primorski.eu
Projekt MINDOC so najprej predstavili v Ljubljani.
Dostop do publikacij in gradiva
Projekt MINDOC zato ni zgolj preprost projekt digitalizacije člankov; digitalizacija je bila le priprava za bibliografsko in besedilno obdelavo.
Rezultati projekta bodo pomembno prispevali k objektivnejšemu obravnavanju zgodovine v občutljivem obmejnem prostoru, zlasti ker bo bistveno izboljšan dostop do posameznih publikacij in arhivskega gradiva pripomogel tudi k postopnemu opuščanju starih predsodkov oziroma k možnosti boljšega vpogleda v razvoj obmejne regije. Vodilni partner projekta je Inštitut za narodnostna vprašanja, odgovorna oseba pa Danijel Grafenauer.
Grafenauer: „Pomemben korak inštitutov v Ljubljani in Celovcu“
Dieses Element ist nicht mehr verfügbar
Srede decembra naj bi bil sistem vsem dostopen
Danes so v Ljubljani predstavili čezmejni projekt MINDOC. Predvidoma od srede prihodnjega meseca pa bo ta arhivski sistem dostopen za vsakogar.