25 berscha aunprindscharipe le Romendar ojs flogoskeri grupn ando betschitiko Palais Epstein

Uso 25. berschengero jubilejum le aunprindscharipeske le Romendar ojs schofti austritiki flogoskeri grupn akartscha i dujti nacijonalrotpresidentkija Doris Bures khetan le Kulturakere farajniha le Romenge use jek mulatintschago ando Palais Epstein.

On demand | Roma sam | 26.11.2018

Te i triti presidentkija Anneliese Kitzmüller, o aguno nacijonalrotpresidento Andreas Kohl sar i aguni triti nacijonalrotpresidentkija Heide Schmidt uso malatintschago ale.

„I historija le Romendar sajt 400 berscha la austritika historijaha phandli hi. Angle 25 berscha on ojs schofti austritiki flogoskeri grupn aunprindscharde ule. Me man loschanav, ada historischi jubilejum khetan le Kulturakere farajniha le austritike Romendar ando parlamento tel te likerel“, phenel i Bures.

I schauspilerkija Mercedes Echerer andar i kenva „ROMA - Österreichische Volksgruppe: Von der Verfolgung bis zur Anerkennung“ le Rudolf Sarközistar gentscha. Bures palgondolintscha upro ande bescharipe le aunprindscharipeske. „Jek manusch, savo ada na buter afka na kamlahi, savo but kamipeha pe ande beschartscha, sina amaro barikano profesori Rudi Sarközi. O Emmerich Gärtner-Horvath khetan le Rudi Sarköziha anglo pedar 25 berscha jek lil le parlamentiske kisetinde. Odoj ande terschol ’I Austrija nan amaro gostiskero vilago, ov amaro dadeskero- taj dajakero vilago hi. Amen barikane sam, Austritike taj Roma taj Sinti te ol. Te jek vesch aun te tschil kama, na tschak o pflaunclini mange pekan, ham te i phuv mange use pekal. Denen amenge aja phuv use“.

„Sajt but berscha butschalinel o Kulturakero farajn le austritike Romendar le parlamentoha khetan, kaj o dijalog maschkar o kulturtscha feder te ol. Cil jeka liberali, demokratischi khetanipestar na tromal schoha te ol, tschulipen duach aunpasinipe taj ignoranc ando but dschene upre te putrel taj na dikle te kerel. Cil iste ol, duach inklusijona taj akceptanc le cilen than ando khetanipe te del“, phenel i dujti nacijonarotpresidentkija.

O Christian Klippl, schero le Kulturakere farajnistar le austritike Romendar, phukal sar o drom sina le aunprindscharipetar le Romendar ojs flogoskeri grupn. „Jek tikno soc sina ando flogoskero grupnengero tschatschipe, savo ham phenel, hot akan jek baro suno jeka cila flogoskera grupnatar tschatschikan ulo. Amenge jek bari pativ hi, adaj te mulatinel te tromal.“ Ov le cilenge palikerel, save pomoschinde, kaj ada sa tschatschikan ulo.

Loki kritika alo lestar vascho flogoskero grupnengere loj, save imar poar berscha na buteder ule - ada le cile flogoskere grupnenge barikano hi. Leskero kivanipe le ministeriske le lojenge hi, hot ov loj le Romenge taj Sintijenge eklik upre te asdel, mint meg but te kerel hi. Klippl pro alav kisetintscha: „Muken amen ando smirom taj harmonija khetan te dschil!“

Paloda meg jek diskusijonakeri karika le Gerhard Baumgartneriha (visenschoftlichi schero andar o DÖW), Emmerich Gärtner-Horvath (anglebeschto le flogoskere grupnengere bajrotistar le Romendar) taj la Hannah Lessingaha (generalsekreterkija andar o natcijonalfonds la republikatar Austrija) dija.

Ando maschkarutno punkto terdschine o temtscha anavengeri dokumentacija le Roma opferendar, i palgondolipeskeri kultura sar o latscho butschalinipe la Austrijatar. I Hanna Lessing te jek dikipe andi cukunft kertscha. „Amen na tromas tschak pal te dikel, te angle iste diklo ol. Amenge ischkolakere projektscha igen barikane hi, mint on o palgondolipe upre likerna.“ I moderacija o Serdar Erdost andar o (ORF Flogoskeri grupnengeri redakcija) prik lij, o muschikano vodinipe o Ondrej Janoska kertscha.