Vojaki pred delavskimi stanovanji Karl Marx Hof na Dunaju.
picturedesk.com/Ullstein Bild
picturedesk.com/Ullstein Bild
KRONIKA

Državljanska vojna pred 90 leti

Danes pred 90 leti je v Avstriji izbruhnila državljanska vojna. Vlada tedanjega kanclerja Engelberta Dollfußa je s pomočjo vojske, policije in paravojaške organizacije Heimwehr zatrla upor socialdemokratske stranke. V štirih dneh je umrlo več kot 300 ljudi. To pa je bil uvod v dokončni propad prve republike Avstrije.

12. februarja 1934 se je v Avstriji začela državljanska vojna. Po uporu takrat že prepovedane Socialdemokratske republikanske zaščite „Schutzbund“ je policija v Linzu vdrla v tajništvo socialdemokratske stranke, člani Schutzbunda pa so odgovorili z ognjem. Začeli so se boji v dunajskih delavskih okrajih in nekaterih zveznih deželah, posebno še na industrijskh območjih Štajerske in Zgornje Avstrije.

Vlada tedanjega krščanskosocialnega kanclerja Engelberta Dollfußa je s pomočjo vojske, policije in paravojaške organizacije Heimwehr je upor zatrla z vso silo. Do 15. februarja 1934 je umrlo več kot 300 ljudi, 800 je bilo ranjenih. To pa je bil uvod v dokončni propad 1. avstrijske republike.

Kancler Engelbert Dollfuß.
picturedesk.com/ÖNB-Bildarchiv/Ernst & Hilscher

Krščanskosocialni kancler Dollfuß je v avstrijski politiki vsekakor zelo sporna osebnost. Eni ga častijo, ker je odločno nasprotoval priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji pod Hitlerjevim vodstvom. Za druge je zaradi njegove avtoritarne politike, suspendiranja parlamenta in zapiranja nasprotnikov grobar demokracije.

Do leta 2017 je visel njegov portret v prostorih parlamentarnega kluba ljudske stranke (ÖVP) v parlamentu na Dunaju.

Ker zaradi Dollfußove avtoritarne politike ni moglo biti učinkovitega upora, so avstrijskim simpatizerjem nacizma rasla krila. 25. julija 1934 so napadli kanclerjev urad na Dunaju v upanju, da bodo vlado prisilili k odstopu in vzpostavili režim, ki bo naklonjen Hitlerjevi Nemčiji. Državni udar ni uspel, Dollfußa pa so ustrelili. Pod njegovim naslednikom Kurtom Schuschniggom je prišla Avstrija leta 1938 s priključitvijo k nacistični Nemčiji, Schuschnigg je bil interniran.

Pot za to pa je hote ali nehote položila tudi politika Dollfußa, ki je tudi v vrstah koroško-slovenske politične srenje pred drugo svetovno vojno dolgo niso prepoznali. Leto 1934 pa je samo vrh, umiranje demokracije se je začelo že leta 1932, kmalu po prihodu Dollfußa na oblast, je pojasnil zgodovinar Stefan Pinter.