Vsak drugi prijavljen, po ljudski šoli pa ni več zanimanja
Na koroških ljudskih šolah je na veljavnostnem območju zakona o manjšinskem šolstvu skoraj vsak drugi otrok prijavljen k dvojezičnemu pouku. Ko učenci in učenke menjajo na srednjo šolo ali na gimnazijo, pa se za veliko večino izobraževanje v drugem deželnem jeziku konča. Podobno je tudi na Gradiščanskem pri učenju gradiščansko hrvaškega, madžarskega ali romskega jezika.
Kako ohraniti zanimanje za prijave k dvojezičnemu pouku tudi po zaključeni ljudski šoli, je bila tudi tema na Forumu o manjšinskem šolstvu v Avstriji, na katerega je vabilo ministrstvo za izobraževanje zastopnike oddelkov za manjšinsko šolstvo na Koroškem in Gradiščanskem ter dvojezične pedagoge in pedagoginje.
Redna srečanja
Glavni namen vsakoletnega Foruma o manjšinskem šolstvu je predvsem izboljšati kvaliteto dvojezičnega pouka v jezikih avtohtonih narodnih skupnosti. Redna srečanja nudijo platformo za izmenjavo izkušenj in primerov dobrih praks, je dejal Andreas Stockhammer z ministrstva za izobraževanje in znanost.
Statistični podatki manjšinskošolskih oddelkov na Gradiščanskem in na Koroškem kažejo, da je zanimanja za učenje slovenščine, hrvaščine, madžarščine in romskega jezika vedno več. Vendar to velja v glavnem le za prva štiri leta šolske kariere, kar pa je prekratko, da bi učni jezik lahko postal tudi pogovorni jezik, poudarja vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri deželni izobraževalni direkciji Sabina Sandrieser.
Navdušiti mlade, da izpopolnjujejo znanje manjšinskih jezikov tudi na sekundarni šolski stopnji vse tja do mature, je pedagoški pa tudi družbenopolitičen izziv, dodaja Stockhammer.
Politika nasprotuje razširitvi veljavnega območja
Usihajoče zanimanje za učenje manjšinskih jezikov po četrti šolski stopnji je problem, s katerim se soočajo v vseh narodnih manjšinah po Evropi. To je pokazal nedavni simpozij o regionalnih in manjšinskih jezikih v večjezičnem kontekstu začetek novembra v Gradcu.
Druga skrb, ki jo imajo narodne skupnosti povsod v Evropi, je odseljevanje v večja mesta. Predstavniki političnih organizacij koroških Slovencev že več let zahtevajo razširitev dvojezičnega pouka tudi na Dunaj ali Gradec. Andreas Stockhammer, ki je na ministrstvu za pouk zaposlen na oddelku za pedagoška vprašanja, opozarja, da je za razširitev dvojezičnega pouka zunaj naselitvenega območja manjšin, odločitev pa je v rokah politike.
Po besedah Stockhammerja pa na oddelku za pedagoška vprašanja že usklajujejo termin za posvet s pravno sekcijo ministrstva, da bi prišli v prizadevanjih za razširitev pouka slovenščine zunaj Koroške korak dalje.