V anketi, ki jo je marca izvedel avstrijski tržni inštitut, je bila sicer večina vprašanih bolj naklonjena temu, da bi v rojstni hiši nacističnega voditelja vzpostavili institucijo za vprašanja nacionalsocializma, antifašizma, strpnosti in miru, medtem ko jih je nekaj več kot 20 odstotkov menilo, da bi jo bilo treba porušiti.
Vendar pa v anketi ljudi niso vprašali glede uporabe hiše za namene izobraževanja o človekovih pravicah, je dejal zgodovinar in član strokovne komisije za hišo Oliver Rathkolb. Ob tem je ocenil, da če bi se v stavbi nahajala izobraževalna ustanova na temo nacionalsocializma, bi to pomenilo „igranje s Hitlerjevim mitom“.
„Rušenje ali muzej ne prideta v poštev. Policijska postaja in izobraževalni center za policiste je primeren namen, ki zadovoljuje moralno, politično in pravno dimenzijo tega prostora,“ je dejal Rathkolb in dodal, da bi s preureditvijo v policijsko postajo prekinili prepoznavno vrednost in privlačnost hiše kot turistične destinacije za neonaciste.
Porušenje hiše bi po drugi strani lahko razumeli tudi kot zavračanje Avstrije, da se spopade z lastno preteklostjo. Po besedah vodje oddelka za pravo na avstrijskem notranjem ministrstvu Mathiasa Vogla to prav tako ni mogoče zaradi zakona o razlastitvi.
Hitlerjeva rojstna hiša je od leta 2016 v državni lasti, njena sanacija, ki naj bi stala 20 milijonov evrov, pa se je zavlekla zaradi pandemije covida-19. Obnova naj bi bila končana leta 2025, policijska postaja pa bi v njej pričela obratovati leto dni kasneje. Hitler je sicer v svoji rojstni hiši preživel vsega nekaj mesecev.