26. junija bo imela Posojilnica Bank redni občni zbor, na katerem bo po dolgem lahko predstavila spet pozitivno bilanco poslovanja.
Ve se, da bi lahko prišlo tudi drugače. Če bi se avstrijski nadzorni organ finančnega trga FMA februarja lani ne izrekel proti prodaji Posojilnice Bank britanskemu ponudniku finančnih storitev Sova Capital in njenemu lastniku – rusko-cipriotskemu milijarderju Romanu Avdeevu, bi bila Posojilnica verjetno že zaprta. Komaj dva tedna po odločitvi FMA je Rusija napadla Ukrajino. Evropska unija pa je zrekla sankcije proti Rusiji in med drugim iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift izključila sedem ruskih bank. Ker ima Avdeev domnevno tesne povezave z ruskim predsednikom Putinom, bi sankcije ne ostale brez posledic tudi za obstoj slovenskega bančništva na Koroškem.
Ampak, rusko-cipriotska navezava je z mize. Po turbuletnih letih Posojilnica Bank še živi in se dobro razvija, je v sredo na okoliškem zboru Posojilnice vzhod v Dobrli vasi zanosno poročal zadružnikom direktor Posojilnice Martin Ressmann.
Vloge na hranilnih knjižicah so sicer upadle za 15 milijonov evrov, deloma so stranke pustile denar na tekočih računih, deloma so investirale v vrednostne papirje in druge naložbe, nekatere stranke pa so se tudi poslovile od Posojilnice.
Na drugi strani je Posojilnici uspelo znižati obseg slabih naložb, prodaja poslovnih prostorov v Pliberku in Železni Kapli je bila finančno bolj donosna kot pričakovano, manj je terjatev napram bankam in privarčevali so tudi pri obratnih stroških Posojilnice.
Razmerje med dobičkom in izgubami se je prevesilo v pozitivno stran. Posojilnica spet piše črne številke. Obratni donosi so narasli za 1,8 odstotka. V evrih to pomeni, da je bilančni dobiček 2022 znašal 1,4 milijona evrov, tudi operativni uspeh je bil prvič po fuziji leta 2016 pozitiven, pod črto je ostalo okrog 80.000 evrov letnega dobička.
V tekočem letu 2023 pa so številke še bolj obetavne, po besedah direktorja Martina Ressmanna pri Posojilnici pričakujejo okrog 4,5 milijona letnega dobička.
Posojilnica obratuje pozitivno in spet služi denar, vrednost banke se je povišala za 30 odstotkov, je na okoliškem zboru Posojilnice potrdil predsednik nadzornega odbora Gebhard Kavalirek. Ker so nekateri člani Posojilnice prodali svoje deleže – gre za 100.000 deležev v vrednosti okrog 700.000 evrov – je lastniški delež Raiffeisena v Posojilnici narasel od 95 odstotkov na 98 odstotkov.
Raiffeisen Bank International (RBI) iz pravnih razlogov ne sme imeti več kot polovico lastništva in mora deleže Posojilnice interno na novo porazdeliti na druge deželne Raiffeisenove banke.
Trenutno ima Raiffeisen v Gornji Avstriji 14 odstotkov deležev Posojilnice, v Nižji Avstriji in pri štajerski deželni banki jih imajo okrtog 10 odstotkov. Koroška Raifeissenova deželna banka pa je le 2-odstotna lastnica Posojilnice.
Kako bo v prihodnje, in ali bo lahko prišlo do tesnejšega sodelovanja med deželnimi bankami in Posojilnico, bo mogoče reči verjetno šele jeseni, ko bosta dva poverjena svetovalca oddala strokovno oceno, je pojasnil Kavalirek. Poudaril pa je tudi, da prodaja Posojilnice eksternemu ponudniku trenutno v Raiffeisenovi zvezi ni tema.
Dobro obiskano zborovanje pa je tudi signal na Dunaj, da zanimanje članov za Posojilnico, njen razvoj in obstoj še živi.