Spodbuden in hkrati streznjujoč naslov
Pri tem je opozorila tudi na dramatični upad znanja slovenščine in dodala „če se razvoj tako nadaljuje, slovenska narodna skupnost ne bo doživela naslednjega stoletja“. Mlada pisateljica je med drugim izpostavila povojno Avstrijo kot kulturno nacijo, ki je po eni strani slavila lepoto narave in svoje junake in njih izjemne dosežke, pod drugi strani pa svoje jezikovne manjšine zaznavala kot grožnjo za avstrijsko identiteto. S priznanjem manjšin da propade iluzija o neki homogenosti avstrijske kulture.
Slovenska kultura je živela in se razvila po lastni moči in spremenila orožje izključitve v orodje samoopolnomočenja. Edina politična moč koroških Slovencev je v kulturi, iz gesla „Z jezikom smo ali nismo“ je postalo „S kulturo smo ali nismo“, tako Ana Grilc.
Fotostrecke mit 8 Bildern
„Beg v kulturo se mora končati“
Manjšinski in deželni politiki da do danes ni uspelo doseči enakopravnosti med obema narodnima skupnostima v deželi, ustaviti jezikovne asimilacije, odstraniti protislovenske drže v deželi. Koroška da je področje delovanja manjšine zožila na kulturo in umetnost: „Rada nam financira projekte in prireditve, nam položi lovorov venec na glavo in obeše zlato okoli vratu.“
Koroška da manjšince in manjšinke razstavlja kot zadnje eksemplarje umirajoče zvrsti, je dejala. Kar se narodni skupnosti prizna, da se prizna le iz bontona. Edini maneverski prostor, ki nam je ostal, je kultura, je menila Ana Grilc.
Generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Anton Novak je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavil pomen kulture za slovenski narod, še zlasti za koroške Slovence.
Generalni konzul je dodal, da se je vzdušje med večinskim prebivalstvom in manjšino v zadnjih letih sicer izboljšalo, čeprav da veter sprememb še ni prepihal celotne Koroške. Za enakopravnost v deželi se bo treba še naprej boriti, je pripomnil Novak.
Na osrednjo proslavo so vabili Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza.
Predstavnika obeh osrednjih kulturnih organizacij Mitja Rovšek (SPZ) in Martin Kuchling (KKZ) sta poudarila pomen skupnega proslavljanja slovenskega kulturnega praznika.
Z igranim recitalom „Oh, kak se po rožah toži mi“ so člani „teatra zora“ skupaj z učenkami in učenci Višje šole Šentpeter v režiji Marjan Štikra tematizirali „Mir“. Glasbeno so proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku oplemenitile Praprotnice.
Fotostrecke mit 8 Bildern
Utrinke s prireditve boste videli v nedeljo v televizijski stalnici „Dober dan, Koroška – Dober dan, Štajerska“ ob 13.30 uri na mreži ORF 2. V radijski stalnici „Naša pesem“ pa ste v petek med 17.25 in 18.00 slišali odlomke iz recitala „Oh, kak se po rožah toži mi“.