Ravnanje z volkom v EU že 30 let ureja tako imenovana direktiva o favni, flori in habitatu (FFH), katere namen je zagotoviti zaščito vrst. Volk je uvrščen na seznam živalskih vrst, ki jih je treba strogo varovati, zato ga je mogoče „loviti“ le v zelo redkih izjemah.
Nenazadnje zaradi stroge zaščite populacija volkov narašča. V Evropi je okrog 17.000 volkov, v Avstriji je bilo po podatkih avstrijskega centra za medvede, rise in volke letos avgusta odkritih 31 osebkov volka, trend pa se povečuje. S tem pa se povečuje tudi škoda za domače planinsko in pašno gospodarstvo.
To kažejo tudi podatki ministrstva za kmetijstvo. Pred dvema letoma je bilo na pašnikih v Avstriji pobitih 330 ovac in koz. Lani je bilo razmesarjenih že 680 živali, letos je število še višje. Samo na Koroškem so volkovi razmesarili doslej okoli 400 domačih živali.
Skladno s koroško uredbo, ki dovoljuje odvzem volka v določenem času na določenem območju, če ta ogroža prebivalstvo ali domače živali, so na Zili sredi novembra uplenili volkuljo, ki naj bi v zilskih Dolah razmesarila blizu 30 glav drobnice.
Sporni plenilec vsekakor razburja in razdvaja. Medtem ko okoljevarstveniki opozarjajo, da volkovi pozitivno vplivajo na biotsko raznovrstnost in je njihovo varstvo ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Evropi, so kmetijski stanovski zastopniki proti nekontroliranemu širjenju volka.
Tudi koroška kmetijska zbornica zahteva znižanje zaščite in odstrel volkov v alpskem prostoru. Če Evropska komisija dovoljuje Švedski območja brez pojavljanja volka, bi to moralo biti mogoče tudi na Koroškem, je zapisano v soglasno sprejeti resoluciji, ki jo je delegacija koroške kmetijske zbornice izročila predstavnikom Evropske komisije in Evropskega parlamenta na nedavnem obisku v Bruslju.
Ekskurzije so se udeležili tudi trije zbornični svetniki Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK), Marinka Mader-Tschertou, Franc-Jožef Smrtnik in Stefan Domej. Poudarjajo, da navzočnost volka na planinah pomeni konec planšarstva in s tem povezano tudi izgubo kulturne pokrajine, ki se je razvila v teku stoletjih in ima bogato favno in floro.
V alpskih predelih ogrožena pašna živina
Tega naj se zaveda družba, pa tudi evropski poslanci in poslanke, ki v četrtek glasujejo o spremembi evropske direktive o habitatih, je po vrnitvi iz Bruslja dejal zbornični svetnik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Stefan Domej.
Za spremembo evropske direktive o habitatih je potrebno soglasje vseh 27 držav članic EU. Pristojni za to pa so ministri za okolje, v Avstriji torej Leonore Gewessler (zeleni).