NSKS in KKZ od leta 1988 podeljujeta Einspielerjevo nagrado osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko meja Koroške za njihova prizadevanja za slovensko narodno skupnost na Koroškem.
Pisatelj Josef Winkler je eden najbolj znanih in priznanih sodobnih avstrijskih avtorjev. Za svoj obsežen literarni opus je leta 2007 prejel veliko avstrijsko državno nagrado za umetnost, 2008 nemško Büchnerjevo nagrado, leta 2009 mu je celovška univerza podelila častni doktorat. Lani pa ge je počastilo tudi Društvo slovenskih pisateljev z nagrado Vilenica.
V Winklerjevih literarnih delih je v žarišču mali, preprosti človek. Ukvarja se s temami kot so smrt, dom, katolicizem, spolnost ali na sploh kruto življenje na podeželju. Winkler je pripadnik generacije, ki se je borila proti staršem in zagovornikom nacizma in v svojih knjigah opozarja, da nacizem s koncem vojne nikakor ni izginil.
Fotostrecke mit 8 Bildern
V slovenščino so prevedena tri Winklerjeva dela – romana „Ko bo nekoč tako daleč“ in „Roppongi“ ter knjiga „Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem“.
„Človek z izostrenim čutom za pravico in pravičnost“
Winkler je zelo političen človek z izostrenim čutom za pravico in pravičnost, je o letošnjem nagrajencu povedala lavdatorka Zdenka Hafner-Čelan, ko je v slavilnem govoru prek Cankarjevega Hlapca Jerneja napela lok med Winklerjem in Florjanom Lipušem.
Josef Winkler je doraščal na kmetiji v vasi Kamering blizu Paterniona. Kot je povedal, do 17. leta ni vedel za slovensko manjšino na Koroškem, ker se o njej ni govorilo. Šele kot odrasel je spoznal življenje in kulturo slovenske narodne skupnosti. Še posebej ga je navdušil roman Florijana Lipuša „Zmote dijaka Tjaža“.
Winkler se je pozneje kot predsednik avstrijskega senata za kulturo zavzel, da je Lipuš kot prvi avstrijski pisatelj, ki ne piše v nemškem jeziku, prejel veliko avstrijsko državno nagrado za literaturo. In ni naključje, da je Winkler svoj zahvalni govor začel prav z verjetno najbolj znanim citatom Florjana Lipuša: „Z jezikom smo ali nismo“.
Fotostrecke mit 8 Bildern
Prav za ta njegova prizadevanja, namreč za priznanje koroške slovenske literature in za pomen slovenskega jezika kot bistven in enakopraven del dežele Koroške sta se mu Narodni svet Koroških Slovencev in KKZ zahvalila s podelitvijo Einpielerjeve nagrade.