Srečanje, na katerem je zbrane nagovoril predsednik Pahor, je sklical generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Pahor je v svojem nagovoru dejal, da se nas „nenehno opominja, zakaj je potrebno te pravice varovati“, in da „morajo manjšine resnično igrati integralno vlogo v nacionalnem in lokalnem političnem, družbenem, gospodarskem in kulturnem življenju“.
Zagotovil je, da je Slovenija zavezana promociji in uresničevanju vsebine deklaracije, kakor tudi mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, saj vse od osamosvojitve naprej gradi trden ustavni in zakonski okvir za zaščito pravic manjšin.
Slovenska ustava zagotavlja svobodno izražanje nacionalne pripadnosti, kulture, jezika in pisave. Italijanska in madžarska manjšina imata pravico do stalnega predstavništva v parlamentu, deloma tudi Romi, spodbujanje sovraštva pa je kaznivo dejanje, je med drugim opisal Pahor.
„Slovenska soseščina ni bila nikoli ‚rožni vrt‘“
Povedal je, da slovenska soseščina ni bila nikoli „rožni vrt“, zato je še posebej ponosen na produktiven dialog s sosedi in se zahvaljuje kolegoma iz Italije in Avstrije za zavezo prizadevanjem, da dediščino veliko bolj temačnega obdobja pustimo za seboj.
Na koncu je slovenski predsednik vse države in posameznike pozval, naj nikoli ne pozabijo, da je obstanek našega sveta odvisen od raznolikosti, tako v naravi kot v družbi.
Predsednik Generalne skupščine ZN Csaba Korosi je na istem dogodku med drugim opozoril, da predstavljajo pripadniki manjšin 70 odstotkov vseh, ki so tarča sovražnega govora, Guterres pa je poudaril, da so države, ki ščitijo svoje manjšine, miroljubnejše in uspešnejše.
Pahor je imel sicer v sredo govor tudi na splošni razpravi 77. zasedanja Generalne skupščine ZN, po govoru pa med drugim še dvostransko srečanje z Guterresom. Iz urada generalnega sekretarja ZN so brez dodatnih podrobnosti sporočili, da sta govorila o učinkih vojne v Ukrajini na Evropo in druge dele sveta, kakor tudi o položaju na Zahodnem Balkanu.
V sredo je imel Pahor poleg tega bilateralna srečanja s premierko Bangladeša Šejko Hasino in premierjem Jamajke Andrewom Holnessom. Več bilateralnih srečanj je opravil že v torek in z njimi nadaljuje do konca tedna. V četrtek ima na programu bilaterale s predsednikom Burundija, premierji Tuvaluja, Antigve in Barbude ter Mauritiusa in s predsednikom GS ZN Korosijem.
Sogovornike je v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve izbiral med drugim zaradi iskanja podpore Sloveniji pri kandidaturi za članstvo v Varnostnem svetu ZN za obdobje 2024-2025.
Zvečer se je udeležil tudi tradicionalnega sprejema pri predsedniku države gostiteljice ZDA Josephu Bidnu, ki je potekal v Prirodoslovnem muzeju.
V New Yorku je tudi slovenska zunanja ministrica
Svoj program, ki med drugim zajema več kot 30 dvostranskih sestankov s kolegi in kolegicami iz držav, kjer Slovenija nima diplomatskega predstavništva, ima v New Yorku tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
V sredo je spremljala Pahorja pri Guterresu in sodelovala na ministrskem srečanju Skupine za globalno upravljanje (3G), srečala pa se je še z generalnim sekretarjem Unije za Sredozemlje in generalno sekretarko Sveta Evrope.
Sodelovala je tudi na izrednem zasedanju zunanjih ministrov EU, ki ga je v New Yorku sklical visoki predstavnik unije za zunanjo politiko Josep Borrell zaradi zaostrovanja vojne v Ukrajini s strani Rusije in groženj Moskve z uporabo jedrskega orožja.
V četrtek ministrico med drugim čakajo srečanje neformalne mreže Feministične zunanje politike, kjer bo imela nagovor, srečanje pri Korosiju skupaj s Pahorjem in udeležba na panelu Tehnologija za demokracijo: problem, napredek in zaveza iz Koebenhavna.
Prav tako ima na programu bilaterale z zunanjimi ministri Laosa, Kirgizije in Gvatemale, razpravo na temo Sodelovanje za odgovornost v Ukrajini: naslednji koraki pri skupnih aktivnostih za zagotavljanje pravice, ministrsko srečanje Mednarodnega partnerstva za informacije in demokracijo, sprejem Foruma malih držav in transatlantsko večerjo EU-ZDA.