Boj za doseganje ciljev „mučen“
Medtem ko v drugih regijah, kot so Schleswig-Holstein, Južna Tirolska in vzhodna Belgija, dvojezičnost in večjezičnost veljata za bogastvo in si stalno prizadevajo za izboljšanje manjšinskih pravic, je boj za doseganje novih ciljev v manjšinski politiki na Koroškem slej ko prej mučen. Kakor so zapisali v tiskovni izjavi, se mora progresivna politika do narodnih skupnosti stalno razvijati in prilagajati.
EL izraža željo, da občine na svojih pristojnih območjih postavijo več dvojezičnih krajevnih tabel, napisov in kažipotov, da bi tako uresničile pravice iz avstrijske državne pogodbe. Učni načrti in učbeniki na Koroškem naj bi vsebovali več o obstoju in zgodovini slovenske narodne skupnosti ter o kulturni dediščini in jezikovne raznolikosti v Evropi, še zahteva EL.
Enotna lista dodaja, da bi morala dežela Koroška končno prepoznati svojo kulturno dediščino kot dodano vrednost in se temu primerno predstaviti v javnosti in turističnem oglaševanju. Nadalje je v izjavi zapisano, da je treba zakon o narodnih skupnostih nemudoma posodobiti, kot je zagotovljeno v kompromisu iz leta 2011.
„Izpostavljati se kot dvojezična regija“
Predsednik deželne EL Gabriel Hribar: „Prebivalci in prebivalke Koroške so že veliko bolj napredni od političnih predstavnikov. Vidna dvojezičnost v praksi deluje kot motivacija za učenje jezika in jo je treba še naprej spodbujati in širiti. Slovenski jezik odpira vrata v slovansko jezikovno območje z 270 milijoni prebivalcev. Potrebujemo pogum, da enkrat za vselej opustimo zadržke. Koroška – predvsem Koroška turistična zveza (Kärnten Werbung) – bi se morala aktivno izpostavljati kot dvojezična regija. Medtem ko se regije, kot sta Schleswig-Holstein in Južna Tirolska, samozavestno predstavljajo kot vzorčne regije za varstvo manjšin in jezikovno raznolikost, dežela Koroška na tem področju še vedno zaostaja.“