Ogris je prihajal iz Bilčovsa, Lapusch iz Podsinje vasi in je ustanovil Kmečko gospodarsko zadrugo Šentjanž v Rožu, bil pobudnik gradnje tamkajšnjega Zadružnega doma ter od leta 1935 štirideset let na čelu Zveze koroških, pozneje slovenskih, zadrug v Celovcu. Otroštvo in mladost v Podsinji vasi ter svoje nadaljnje življenje je opisal v avtobiografiji Bližina preteklosti, korenine prihodnosti, ki jo je uredila njegova vnukinja Vera Wutti-Inzko.
Oitzl je bil doma na Polani in je na starost napisal spomine na razburkane čase vse od let habsburške monarhije do druge avstrijske republike. V knjigi V rajnki Avstriji in v stari Jugoslaviji so izšli spomini sodnika Blaža Reichmanna iz Moščenice.
Rož, Podjuna, Zila – venec treh dolin, himna koroških Slovencev – poskus opisa dvojezičnega ozemlja, kje je še do srede 20. stoletja prevladovala slovenska beseda in pesem. To, kar velja za ves slovenski živelj na Koroškem, se posebno vidi ob skrbnem pogledu na življenje, ustvarjalnost in delovanje Slovenk in Slovencev ob srednjem delu Drave, Rožne doline, med Šentjakobom in Borovljam, so zapisali na Slovenskem inštitutu na Dunaju.
Dodali so, da globoko zakoreninjenost in skrb za ohranitev jezikovne, kulturne in družbene enakopravnosti izpričajo številni dokumenti in raziskave o znamenitih osebnostih, ki izvirajo iz krajev ob Dravi in o katerih govori film „Rož – road movie: Po poteh štirih osebnostih ob Dravi“.