Uradni jezik, okrajna sodišča, predšolska vzgoja v materinščini in medijska oskrba so ključne teme, ki jih je na novinarski konferenci z opozorilom na zamude postavil v žarišče Bernard Sadovnik. Kot veliko pomanjkljivost je označil dejstvo, da že več let ni bil mogoč pogovor s pristojnimi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in raziskave.
80 let po deportacijah slovenskokoroških družin je v učbenikih bore malo o tem poglavju zgodovine, tudi ne o avtohtonih narodnih skupnostih v Avstriji. Potem pa je razložil, kaj ni skladno s „času primerno narodnostno in jezikovno politiko“.
Obletnice so se že spomnili razni politični predstavniki
Na 67. obletnico podpisa ADP je že 3. maja 2022 opozoril veleposlanik RS Aleksander Geržina, ko je imel v svojem drugem mandatu v Avstriji svoj uradni obisk na Koroškem. Kakor je ocenil, je sobivanje med narodoma drugačno kot še pred leti. Spomnil pa je na pravice, zajamčene v ADP s ciljem ohranitve slovenske narodne skupnosti.
Deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) pa je glede jezikovne vzgoje v zgodnjem otroštvu poudaril, kako si dežela prizadeva vključiti materne jezike v elementarno pedagogiko. „Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih“ in „Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin“ na evropski ravni, ali ustavno določilo, forum za dialog, parlamentarna platforma za dialog z avtohtonimi narodnimi skupnostmi so temelji, na katerih je mogoče razvijati naprej narodnostno in jezikovno politiko v Avstriji.
Podžupan trške občine Železna Kapla-Bela Franc Jožef Smrtnik, je ob instalaciji „Spominske ure“ v nedeljo, 8. maja, v kapelški pasaži SPD „Zarja“ o opravičilu deželnega glavarja Petra Kaiserja in zveznega predsednika Alexandra Van der Bellena menil: „se opravičiti še ne pomeni, da je vse rešeno, temveč to, krivico je treba popraviti, kolikor se še da. Popraviti pa moramo samo tako, da bomo gledali, da bo jezik, kultura naš živež tukaj ostal in da bomo mi naprej lahko tukaj tudi na uradih, v šoli povsod tudi naš jezik uporabljali.“