8. maj, datum s simbolnim sporočilom dneva osvoboditve, so izbrali pri Slovenskem prosvetnem društvu „Zarja“, skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in drugimi sotrudniki. Kapelška pasaža je prizorišče „Spominske ure“, instalacije, kakor jo je zasnoval sodobni umetnik Marko Lipuš. Kakor je poudaril, je sam potomec žrtve naiczma, svoje babice. Spada torej v tretjo generacijo vojnih potomcev.

Za vsakim prebranim imenom žrtve nacističnega preganjanja iz občine Železna Kapla-Bela je rahlo zašelestelo, na koncu so bila tla pokrita z listi imen, ki jih je prebral predsednik SPD Zarja Willi Ošina. Pristopili so potomci pregnanih in umorjenih, posamezne liste papirja dvignili in tako vrnili v zavest javnosti 160 oseb.

Marko Lipuš, ki kot umetniški fotograf v prostorih Musilovega instituta do 2. junija sooblikuje skupinsko razstavo „Sledi/Spuren“, je za kapelško pasažo oblikoval „Spominsko uro“.
Že kot umetniški fotograf se je Marko Lipuš podal po sledovih svoje babice, deportirane v koncentracijsko taborišče Ravensbrück in tam umorjene.
Kakor že na osrednji spominski svečanosti ob obletnici pregona v Domu glasbe v Celovcu, nato v prostorih Musilove hiše, kjer sta oblikovala glasbeni del, ko je brala Lydia Mischkulnig, sta tudi spominjanje v Železni Kapli glasbeno oblikovala pevec in skladatelj Gabriel Lipuš, ter akordeonist Roman Pechmann.
Eva Hartmann, profesorica na Inštitutu za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole na Koroškem in podpredsednica Društva Peršman – Verein Peršman, se je v svojem prispevku ob misli na pregovor, da čas celi rane, vprašala, ali ni le tančica, ki zagrne, kar je minilo?

O spominskem projektu, knjigi in „Spominski uri“ pa je poudarila, da je dober primer za to, kako odvisna je kultura spominjanja od posameznikov in posameznic, ter zasebnih pobud. Tokrat še posebno od SPD Zarja, ki je ta projekt – in seveda številne druge dejavnosti in projekte prej – zasnovalo in izvedlo.

Eva Hartmann je omenila pomen prizadevanja za trško občino Železna Kapla-Bela. Podžupan, Franc Jožef Smrtnik (EL), ki je spregovoril kot potomec nasilno pregnane družine, je izrazil svoj ponos z neuklonljivim starim očetom, ki je svojo pokončno držo plačal z življenjem. O nedavno izraženem opravičilu deželnega glavarja Petra Kaiserja (SPÖ) deportiranim, ter spoštljivih besedah zveznega predsednika Alexandra Van der Bellena pa je dejal, da morajo slediti dejanja.

Županja trške občine Železna Kapla-Bela, Lisa Lobnik (SPÖ), je ob orisu prizadevanj predsednika SPD „Zarje“ Willija Ošine za kulturo spominjanja omenila nedavno predvajani film „Spomini proti pozabi“, katerega naj bi po napovedi dežele uporabljali kot učni pripomoček na šolah.
Izsledek spominskega projekta je knjiga „Ko so na posest prišle policijske enote…“. Avtorica je zgodovinarka Brigitte Entner. Že leta 2014 je izšla njena odmevna monografija z naslovom "Wer war Klara aus Šentlipš/ St. Philippen? Kärntner Slowenen und Sloweninnen als Opfer der NS-Verfolgung. Ein Gedenkbuch“.

Glede na instalacijo „Spominska ura“ je predsednik Zveze slovenskih pregancev Gregor Krištof postavil v žarišče svojih razmišljanj brezčasje.
„Spominsko uro“ je blagoslovil kaplan Ephraim Osinakachukwu Nwaohiri in zbrane pozdravil tudi v imenu župnika Poldeja Zundra.