Mejne table Avstrije in Slovenije. Meja
www.rtvslo.si/Reuters
www.rtvslo.si/Reuters
SODIŠČE

Avstrija „ni dokazala obstoja grožnje“

Država članica EU lahko ob resni grožnji za svoj javni red ali svojo notranjo varnost ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi državami članicami, vendar pri tem nadzoru ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev, je v torek sporočilo Sodišče Evropske unije v Luksemburgu.

Primer na Štajerskem bil vzrok preveritve

Sodišče je pojasnilo, da lahko država članica ponovno uvede tak ukrep, celo neposredno po koncu šestmesečnega obdobja, kadar se sooči z novo resno grožnjo, ki vpliva na njen javni red ali njeno notranjo varnost in ki se razlikuje od prvotno ugotovljene grožnje, kar je treba presojati glede na konkretne okoliščine in dogodke.

Avstrija je namreč v okviru migrantske krize od sredine septembra 2015 ponovno uvedla nadzor na svoji meji z Madžarsko in Slovenijo. Ta nadzor je večkrat podaljšala, pri čemer so pojasnili, da se je Avstrija za obdobje od 16. maja 2016 do 10. novembra 2017 oprla na štiri zaporedna priporočila Sveta Evropske unije.

Razloga za podaljšanje mejnega nadzora niso predložili

Avstrija je potem od 11. novembra 2017 na lastno pobudo ponovno uvedla nadzor na svojih mejah za več zaporednih šestmesečnih obdobij. Pri neki osebi je bil zaradi te ponovne uvedbe opravljen nadzor na mejnem prehodu Šentilj, ko je avgusta in novembra 2019 iz Slovenije vstopil v Avstrijo. Poleg tega je moškemu bila naložena globa v višini 36 evrov, ker je zavrnil predložitev potnega lista. Ker je menil, da sta ta nadzor in globa v nasprotju s pravom unije, zlasti z zakonikom o schengenskih mejah, je zadevo predložil deželnemu upravnemu sodišču na Štajerskem.

Uvedba nadzora „le kot skrajno sredstvo“

Sodišče EU je v sodbi izpostavilo, da je pravica do prostega prehoda meje eden „glavnih dosežkov unije“, prav zato „mora biti ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah izjemna in se lahko uporabi le kot skrajno sredstvo,“ je še zapisano v sporočilu za javnost. V obravnavanem primeru kaže, da od 10. novembra 2017, to je dneva izteka zadnjega od priporočil Sveta EU, Avstrija ni dokazala obstoja nove grožnje, tako da naj oba ukrepa nadzora nad osebo ne bi bila združljiva z zakonikom o schengenskih mejah. To pa mora zdaj preveriti in dokončno odločiti deželno upravno sodišče na Štajerskem.

„Če je treba zaščiti meje, bomo to tudi storili naprej“

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner iz vrst ljudske stranke (ÖVP) je v prvem odzivu na odločitev Sodišča EU izpostavil, da je Avstrija po številu nezakonitih migrantov na prebivalca druga najbolj obremenjena evropska država. Številni ljudje so po nezakoniti poti v državo prišli tudi v prvih mesecih letošnjega leta, je dodal. Možnosti za varovanje meje so poleg mejnih kontrol še mešane patrulje ali izvajanje naključnih kontrol na ozemlju Avstrije. Notranji ministri EU so si po njegovih besedah enotni, da je to potrebno za delovanje schengenskega prostora. „Če je treba zaščititi prebivalstvo in meje, bomo to tudi v prihodnosti naredili,“ je še izpostavil Karner.