Zaradi pandemije koronavirusa in omejitev je dvakrat preloženi „Pomladanski sprejem“ Slovenske gospodarske zveze (SGZ) in Genaralnega konzulata RS v Celovcu v tretjem poskusu le uspel. In sicer v četrtek v prostorih deželnega arhiva v Celovcu.
Ne glede na zadovoljstvo, da so srečanja med ljudi spet mogoča, so bila uvodna razmišljanja gostiteljev le tudi za spoznanje mračna. Vojno v Ukrajini z vsemi posledicami občutijo tudi ali še posebno podjetniki. En žarek na obzorju pa naj bi posijal z novo začetkom delovanja „eksportne akademije“.
Lok med tem, kar so ljudje v skupni regiji v dveh državah, Avstriji in Sloveniji že premostili in neznanim, izvirajoč iz ruske vojaške operacije v Ukrajini, je v nagovoru napel generalni konzul RS v Celovcu Anton Novak. Ko je gospodarstvo po pandemiji koronavirusa že dobro okrevalo, je nastopila nova negotovost z gospodarskimi sankcijami, rastjo cen in pomanjkanjem surovin zaradi ruske agresije na Ukrajino.
Novak je spomnil na prizadevanja, ki obetajo boljšo prihodnost v luči dobrega sodelovanja, pismo o nameri, ki sta ga 2. februarja na področju visokega šolstva, znanosti in raziskav podpisala ministrica RS za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec in koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ).
Tudi besede predsednika SGZ-ja Benjamina Wakouniga so se sprva nanašale na premagovanje ovir v minulih dveh letih in skrb, ki jo je vložila njegova organizacija, da bi ostale meje med državama prestopne. Posebno je poudaril spletni nastop in dejstvo, da se je obisk povečal za 350 odstotkov.
Povabilo na „Pomladanski sprejem“, ki so ga glasbeno popestrili člani kvarteta Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK), kulinarično pa številni proizvajalci iz slovenskih pokrajin, je sprejelo nad 100 udeležencev iz Avstrije in Slovenije.
Kot gostujoči govornik je na povabilo vodje SGZ-ja Vesne Hodnik spregovoril deželni poslanec socialdemokratske stranke Stefan Sandrieser. V zastopstvu deželnega glavarja Petra Kaiserja je izrazil pripravljenost partnerstva v medregionalnih projektih, sklenil pa z izrazom pripravljenosti dežele, da tudi v prihodnje ojači narodno skupnost.
SGZ ima do konca leta 2022 izdelan temeljit delovni program, je še dejal predsednik SGZ Benjamin Wakounig, z odbornicami in odborniki bi bil vesel, če bi se vsi poslužili ponudbe.