KRONIKA

„Treba bi bilo več vidne dvojezičnosti“

Jezikoslovka Brigitta Busch ob mednarodnem dnevu maternega jezika ugotavlja, da bi večja vidna dvojezičnost v celotnem javnem prostoru, ne le na krajevnih napisih ali kažipotih, privedla do večje sprejemljivosti slovenskega jezika, posledično tudi do večjega števila govorcev.

Skoraj polovica manjšinskih jezikov je ogroženih

21. februar je mednarodni dan maternih jezikov. Unesco je ta dan razglasil leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino. Po vsem svetu govorijo okoli 6.700 jezikov, skoraj polovica teh jezikov je ogroženih, vsaka dva tedna izgine en jezik, z njim pa bogata kulturna dediščina.

„Razčistiti pojem materni jezik“

Na veljavnostnem območju dvojezičnega manjšinskega šolskega zakona za Koroško je na ljudskih šolah skoraj 2.000 otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku, to je skoraj polovica vseh šolarjev, vendar je število tistih, za katere je slovenščina materin jezik, zelo pregledno. Zanesljivih podatkov o tem ni, ker mnogi pri vpisu navedejo dva ali več pogovornih jezikov. Najprej, da je treba razčistiti pojem materni jezik, ta pojem da bolj izpričuje emocionalni odnos do jezika, kakor pa jezikovno znanje, pojasnjuje emeritirana jezikoslovka ter dobitnica 14. Kugyjeve nagrade Brigitta Busch.

Z mednarodnim dnevom maternega jezika Unesko opozarja na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Letošnja tema je „Uporaba tehnologije za večjezično učenje“.