Novela bi sicer na novo določila raven znanja italijanščine za strokovne delavce v vrtcih in šolah z italijanskim učnim jezikom, za učitelje pa še dodaten preizkus znanja. Novelo zakona sta v parlamentarni postopek s podpisi koalicijskih poslancev vložila manjšinska poslanca Ferenc Horvath in Felice Žiža.
Žiža je pred glasovanjem predlagal, da se ponovno odločanje o predlogu novele prestavi na eno od naslednjih sej. A predsednik DZ Igor Zorčič predlogu ni ugodil, pri tem pa se je skliceval na poslovnik DZ, ki v 148. členu določa, da DZ po izglasovanem vetu DS o zakonu ponovno glasuje na prvi naslednji seji, kar je bilo v petek.
Žiža je pojasnil, da je bil predlog pripravljen z vsemi deležniki, da bi uresničili 64. člen ustave glede svojega oz. prvega jezika, to je učnega italijanskega jezika.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin je poslanec DeSUS Branko Simonovič dejal, da bodo v poslanski skupini zakon ponovno podprli, ker menijo, da jezik narodnih skupnosti predstavlja eno od elementarnih pravic narodnih skupnosti.
Ponovno podporo noveli je napovedala tudi poslanka SDS Mojca Škrinjar: „Če želimo enakovredno soustvarjati Evropo, Evropo prihodnosti moramo znati to tudi izraziti, se boriti za svoje ideje. To pa zmorem le lahko, če znamo dobro jezik.“
„V NSi imamo v temeljnem programu zapisano, država mora zagotavljati svobodo posameznika in mora uresničiti demokratično željo večine, hkrati pa tudi varovati pravice manjšin,“ je menila poslanka Iva Dimic in napovedala podporo zakonu.
Do novele so bili kritični v opozicijskih vrstah. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je izpostavila, da recipročnosti v tem primeru med Slovenijo in Italijo ni, zato bodo pri ponovnem odločanju o tem zakonu v stranki glasovali proti.
V poslanski skupini SD so po navedbah Marka Koprivca prepričani, da bi predlagane spremembe prinesle več slabosti kot prednosti in da bi jih morala predlagati stroka ne pa poslanci DZ, zato novele ponovno ne bodo podprli.
Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je opozoril, da je postopek sprejemanja tega zakona pokazal, kakšen problem nastane, ko se poslanca narodnih skupnosti odločita, da postaneta „jeziček na tehtnici in ko s svojo aktivno vlogo podpirata katerokoli vlado“.
V to so prepričani tudi v stranki SAB. Pod pretvezo dviga kakovosti šolanja v italijanščini se po prepričanju Branislava Rajića „v darilni papir zavija bomboniera zahvale“ manjšinskemu poslancu za glasovalne pravice, na kar v SAB niso mogli pristati.