V Celovcu so bile sicer doslej neuspešne vse pobude za dostojno počastitev Angele Piskernik. Za premik sta poskrbeli Katoliška akcija in krška škofija, sama misel je povezana z Iniciativo Hlipovčnik. V imenu krške škofije je zbrane na naslovu Ursulinengasse 3 nagovoril krški škof Jože Marketz. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da se Uršulinke povezujejo, kar sprejema kot nekaj konkretnega.
Spominsko obeležje Angeli Piskernik je v neposredni bližini deželnega dvorca in t.i. kraja koroške enotnosti. Škof Marketz pa se je v svojem govoru spomnil ženske, ki je morala bolj ali manj bežati iz tega mesta.
Koordinatorka prednice Veronika Ramsauer, ki je ob pripravah na slovesnost odkrila svoje daljnje sorodstvo z Angelo Piskernik, je govorila o spominjanju na veliko žensko, ki ji je uršulinska šola oblikovala življenjsko pot.
Fotostrecke mit 13 Bildern
„Rojena na obronkih slovenskega narodno kulturnega ozemlja in vendar prežeta z veliko ljubeznijo do svojega naroda, globoko ukoreninjena v krščanstvu ter z izjemnim čutom za naravo, je tudi danes zgled vsem nam oziroma še več – s svojo pokončnostjo, vztrajnostjo – brez teh vrlin zagotovo ne bi uspela premikati mej na tolikih področjih – tudi nas kliče k odgovornosti do drugega, do naroda, do skupnosti in do našega okolja“, je o Angeli Piskernik dejala ministrica RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch.
Tako v sosvetu za kulturo spominjanja, kakor Iniciativi Hlipovčnik si Peter Gstettner prizadeva, da zgodovina ne bi bila v primežu instrumentalizacije. V povezavi z imenom Angele Piskernik je nanizal neuspele poskuse zelenih v Celovcu za poimenovanje ulice ali ceste po botaničarki svetovnega slovesa. Senat, ki si je hotel odločitev podkrepiti z izvedenskim mnenjem, pa je sledil „oceni“, da je delovala v nacionalno-propagandističnem smislu za kraljevino SHS.
Po slovesnem odkritju table ob vhodu k Uršulinkam je sledilo v škofijski hiši omizje z naslovom „Zgodba stoletja“ kot nadaljnji prispevek h kulturi spominjanja Katoliške akcije.
Film scenarista, režiserja in montažerja Amirja Muratovića, ki je bil oddajan v dokumentarnem programu RTV Slovenija, je le eden izmed številnih virov, na katera se je v svojem predavanju za uvod v omizje opiral profesor zgodovine Janez Stergar.
Primer dejavnega krščanstva skozi življenje Angele Piskernik izpričuje pobuda za „Koroško molitveno zvezo“ (1928, s Francem Grafenauerjem), druženje v krogu katoliških izobražencev ob pisatelju Franu Saleškem Finžgarju – tudi po vojni. Jože Pogačnik pa jo je nato kot ljubljanski nadškof tudi previdel in pokopal. Janez Stergar pa je nanizal tudi njeno aretacijo jeseni 1943 zaradi obveščevalno-posredovalne naloge. Bila je internirana v nacističnem koncentracijskem taborišču Ravensbrück.
Želja, da bi izvedela več o delu Angele Piskernik in o tem, zakaj je v Avstriji le redkokdaj omenjena, je vodila maturantko Zalo Koschier do odločitve, da bo o njej napisala predznanstveno nalogo v šolskem letu 2020/21. Njena razmišljanja je za izhodišče omizja prebrala mati Sonja Koschier.
Ko je zgodovinarka Brigitte Entner vigredi letos objavila dva prispevka v zborniku o pogumnih ženskah v Celovcu, se je ustavila pri procesih demokratizacije in pravici do samoodločbe. V spodbudi za podijsko diskusijo se je čisto konkretno vprašala, „kaj so Angela Piskernik in z njo številne druge ženske naredile zločinskega, da je še danes nemogoče po njej poimenovati cesto?“ V demokratičnem procesu da se je odločila za eno od dveh možnosti izbire.
„Zgodba stoletja“ Katoliške akcije in krške škofije z odkritjem spominskega obeležja Angeli Piskernik bo tudi tema v slovenski televizijski stalnici „Dober dan, Koroška – Dober dan, Štajerska“ v nedeljo ob 13.30 uri na mreži ORF 2.