Teden se bo začel 18. oktobra v Kulturnem domu
Kot pododdelek direkcije Urada koroške deželne vlade je bil 22. novembra 1990 ustanovljen Biro za slovensko narodno skupnost. O tem bo na odprtju v ponedeljek spregovoril prvi vodja biroja Pavel Apovnik. Kakor pojasnjuje Mirjam Polzer-Srienz, namestnica današnje vodje Biroja za slovensko narodno skupnost Petra Karpfa, je celotno besedilo njegovega prispevka objavljeno v 37. zvezku „Kärnten Dokumentation“, obenem pa tudi vabi k prebiranju.
Kakor že za Evropski kongres narodnih skupnosti, Mirjam Polzer-Srienz prosi vse udeleženke in udeležence, da se predhodno prijavijo pisno ali po telefonu, ker bo tako mogoče preprečiti vrste in zamude na dan odprtja in tudi na naslednjih dogodkih.
Pripravili so mnogo zanimivih prireditev
Že 19. oktobra bosta Daniel Wutti z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje na Pedagoški visoki šoli v Celovcu in Gitka Opetnik, avtorica knjige z naslovom „Das Gestern in Heute begreifen“, govorila o temi „Jezik in travma“. Literatura, pevski večer in čezmejni kulturno-zgodovinski pohod s Komlja do Strojne, delavnica, branje, ekumensko bogoslužje ter večer samospevov bodo nekateri nadaljnji težiščni dogodki.
Odkritje spominske plošče Janku Messnerju
Ob 100-letnici rojstva in deseti obletnici smrti pisatelja Janka Messnerja pa bo 25. oktobra v Dobu pri Pliberku odkritje spominske plošče. S to bo doživela razširitev Slovenska pisateljska pot, pobuda Društva slovenskih pisateljev, ki se je pridružilo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji (DSPA) leta 2015, ob 30-letnici smrti Valentina Polanška. Dve leti pozneje, leta 2017, je zaživela postaja pred ob Drabosnjakovem domu, kjer imata tablo Slovenske pisateljske poti bukovnik Andrej Schuster-Drabosnjak in pesnik Andrej Kokot. 9. februarja 2020 pa so v Kulturnem domu v Pliberku odkrili še spominsko ploščo Milki Hartman.
„Pomemben sestavni del družbenega življenja“
V spremni besedi brošure za Kulturni teden deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) izraža prepričanje, da je „Kulturni teden postal prav pomemben sestavni del družbenega življenja te regije, pa tudi preko njenih meja.“ Deželni glavar je izrazil prepričanje, da se je teden uveljavil kot priznana platforma dialoga, sodelovanja in gojenja prijateljskih odnosov. Dodaja, da je prireditelje lahko z vso pravico šteti kot uspešen zgled živega sobivanja narodnih skupnosti na Koroškem. „Različni projekti od leta 2008 naprej nudijo tudi eno- in večjezičnim otroškim vrtcem ter šolam možnost, da v okviru delavnic na različne teme sodelujejo pri kulturnih tednih. To je pomemben prispevek k spodbujanju učenja jezika v (zgodnjem) otroštvu, ohranjanju slovenščine in medkulturnega dialoga“, pripominja Kaiser, ki bo imel nagovor ob odprtju, 18. oktobra 2021, v Kulturnem domu v Pliberku.
„Radi gostimo prireditev povezovalnega značaja“
Župan mestne občine Pliberk Stefan Visotschnig (SPÖ) ugotavlja, da so v Pliberku radi gostitelji prireditve, ki postavlja v ospredje dialog – medsebojno srečavanje in prijateljstvo. „Dvojezičnost ni le živa praksa, temveč je vidna tudi navzven“, pravi gostitelj Kulturnega tedna Pliberk, župan Stefan Visotschnig. V Muzeju Wernerja Berga je do 31. oktobra odprta glavna razstava „doma/daheim – na poti h koroškim Slovenkam in Slovencem“ s fotografijami Karla-Heinza Fessla. En motiv lesoreza slikarja Wernerja Berga je upodobljen tudi na naslovnici brošure za Kulturni teden Pliberk.