Irena Cerar s svojo knjigo „Pravljične poti brez meja“.
Luka Dakskobler
Luka Dakskobler
KRONIKA

„Pravljične poti“ tudi na Koroškem

Pisan je mozaik, ki ga je za knjigo „Pravljične poti brez meja. Družinski izleti“ izoblikovala Irena Cerar. Opisala je 50 izletov: od Tržaškega zaliva preko Krasa, Rezije, Nadiške, Terske in Kanalske doline na Koroško ter vzdolž Karavank do Štajerske, Porabja in pokrajin ob Muri. 16 izletniških točk se nahaja na Koroškem.

Pri izboru teh se je avtorica, pripovedovalka in urednica Irena Cerar oprla tudi na izkušnje etnologinje Martine Piko-Rustia, znanstvene vodje Slovenskega narodopisnega inštituta „Urban Jarnik“.

„Zamejstvo je ne preveč prijazna, v svojem bistvu kar nekoliko omejujoča oznaka za tisti del slovenskih krajev, ki so v preteklosti ostali na drugi strani meja“, razmišlja Andrej Bandelj v prispevku z naslovom „Dobrodošli v pravljično sosedstvo“. Na koncu besedila za knjigo „Pravljične poti brez meja“ Bandelj pravi: „V rokah držite imeniten vodnik, ki vas bo s pomočjo pravljic popeljal v naše pravljično zamejstvo. Vse, kar morate storiti, je, da čim prej uberete pot pod noge. Zamejstvo pa naj postane domače sosedstvo“.

V žarišču je torej nova, že četrta knjiga pravljičnih poti Irene Cerar. Na spletu založbe Sidarta, ki jo je izdala, pa beremo: „Gre verjetno za najpopolnejši izletniški vodnik po slovenskem zamejstvu, bogato opremljen s fotografijami, ki prikazujejo vso lepoto in pestrost pokrajin onstran meje. Dvojezični zemljevidi z vrisanimi poteki opisanih izletov pripomorejo k preglednosti in lažji orientaciji“.

Irena Cerar s svojo knjigo „Pravljične poti brez meja“.
Luka Dakskobler

Na Koroškem je Irena Cerar vključila 16 izletniških točk – od Krniške soteske (Garnitzenklamm) do Pece.

„Iz semena pa bo lipa zrasla“ je etnologinja Martina Piko-Rustia naslovila koroško zbirko slovenskih narečnih pravljic in povedk iz Roža, Podjune in Zilje iz arhiva Slovenskega sporeda ORF v Celovcu. Kakor knjiga iz leta 1996 vsebuje še njeno razpravo o pripovednem izročilu. Tu je en podatek, kako je znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta „Urban Jarnik“ v Celovcu povezana z avtorico, pripovedovalko in urednico Ireno Cerar in njeno četrto knjgo pravljičnih poti. Nadaljnji podatek v sklopu vede o duhovni kulturi je diplomska naloga Martine Piko-Rustia z naslovom „Ljudsko pripovedništvo koroških Slovencev“ iz leta 1995.

14. knjigo iz zbirke Glasovi navaja Irena Cerar tudi med uporabljenimi viri za novi družinski izletniški vodnik „Pravljične poti brez meja“. Na seznamu literature so z vidika Koroške med drugim Monika Kropej („Od ajde do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja“, 2008), Vinko Möderndorfer in Josip Šašel („Koroške pripovedke“, 1972) ali Josip Šašel in Fran Ramovš („Narodno blago iz Roža“, 1936/37). In vendar so to le kamenčki pisanega mozaika, ki ga je izoblikovala Irena Cerar, ko je opisala 50 izletov.

„Zamejstvo me je naučilo, da je slovenska kulturna dediščina bolj raznolika, kot sem si mislila. Poleg tega se mi zdijo ti kraji najboljša odskočna deska za spoznavanje sosedov, vrata v drug svet, ki je hkrati tudi malo naš. Naši rojaki čez mejo so hkrati ‚mi‘ in ‚oni‘, zato so naravni most med svetovi in kulturami“, je zapisala Irena Cerar v uvodu z naslovom „Klateško povabilo“.

In nadaljuje: „Ta vozlišča so lahko neverjetno zanimiva: v Kanalski dolini je recimo edinstveno štirijezično območje v Evropi, kjer avtohtono govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. V Novi Gorici in Gorici dve mesti dihata kot eno, tako, da upravičeno govorijo o somestju. Zato je raziskovanje zamejstva zame hkrati tudi vabilo k razumevanju drugačnosti in medkulturni dialog na domačem pragu“.

Z vodnikom „Pravljične poti brez meja“ je izšla tudi knjiga osebnih zapisov „Potepuški okruški“. V tej Irena Cerar opisuje osebno doživljanje krajev, srečevanja z zamejci, različne drobne zgodbe, ki v vodniku niso imeli mesta.