Stroški proizvodnje večji, odkupne cene pa ostajajo iste
Dohodkovni položaj kmetov in kmetic se poslabšuje, saj proizvodni stroški naraščajo bistveno bolj od odkupnih cen, ki v posameznih sektorjih celo stagnirajo. Predvsem manjše in srednjevelike kmetije v Evropski uniji, kjer veljajo pravila prostega trga, ne morejo konkurirati z velikimi farmami. Dodaten problem so posledice spremembe podnebja. Z vse pogostejšimi poplavami, sušo, točo, zmrzovanjem in drugimi naravnimi katastrofami je ogrožena letina. Brez neposrednih plačil iz evropskega kmetijskega proračuna bi kmetije gospodarsko ne mogle preživeti.
„Denarja ne uporabiti le za boljšo mehanizacijo“
Tako kot vse gospodarske panoge so kmečki proizvajalci letos dobili tudi denarno pomoč za premostitev pandemije koronavirusa s strani zvezne vlade – na Koroškem so izplačali 37 milijonov evrov. Kot se je izkazalo, je denarna pomoč spodbudila predvsem nakup novih traktorjev in kmetijske mehanizacije. Zbornični svetni Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) Stefan Domej bi si želel, da bi šlo več denarja in novih investicij za posodobitve kmečkih obratov.
Dogovor naj bi kmetom zagotovil trajnostno prihodnost
Rezultati ter smotrnost ukrepov in investicij na področju kmetijstva bodo dobili tudi večji poudarek pri novih smernicah za izplačilo finančnih sredstev iz evropskega proračuna. Po treh letih intenzivnih pogajanj so kmetijski ministri 27 držav članic Evropske unije konec junija letos dosegli kompromis glede reforme skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023-2027. Dogovor naj bi utiral pot enostavnejši, pravičnejši in bolj zeleni skupni kmetijski politiki, ki naj bi evropskim kmetom zagotovila trajnostno prihodnost. V sklopu večletnega finančnega okvira 2021-2027 je predvidenih skoraj 390 milijard evrov.
V ospredju so trije poglavitni cilji – spodbujanje prehranske varnosti, krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter krepitev podeželskih območij. Politični dogovor, med drugim vključuje predlog, da se najmanj 25 odstotkov proračunskih sredstev od leta 2025 nameni neposrednim plačilom za t. i. ekosheme, s katerimi bi kmete še dodatno spodbujali k okolju prijaznim praksam. Kmetije pa bodo morale tri odstotke obdelovalne površine nameniti za izboljšanje biotske raznovrstnosti.
Dogovor vključuje tudi socialno pogojenost, kar pomeni, da bodo morali upravičenci spoštovati evropske socialne in delovnopravne elemente za prejem sredstev SKP. Sredstva za Avstrijo znašajo okrog dve milijardi evov na leto, z novo skupno kmetijsko politiko se vsota povišala za okrog 39 milijonov na leto. O razdelitvi denarja, ter kako najbolje izpolniti skupne cilje evropske kmetijske politike in se hkrati odzvati na specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe, bodo države članice v večji meri odločale same.
„V korist naj bo tudi malim kmetijam“
SJK zahteva, da bo nova skupna kmetijska politika zagotovila tudi pravičnejšo razdelitev sredstev, predvsem majhnim in srednje velikim kmetijam ter mladim kmetom. Zbornični svetnik Stefan Domej pa se glede na politične razmere in vpliv velekmetij in živilskih proizvajalcev boji, da večjih premikov in sprememb do dosedanje prakse tudi v novi pospeševalni kulisi ne bo.
Nova skupna kmetijska politika naj bi se začela izvajati 1. januarja 2023, do takrat se bo še naprej uporabljal prehodni dogovor, dosežen leta 2020. Vsekakor naj bi nova skupna kmetijska politika zagotovila tudi pravičnejšo razdelitev sredstev, predvsem majhnim in srednje velikim kmetijam ter mladim kmetom, zahteva SJK.