Mohorjeva družba v Celovcu praznuje letos 170-letnico delovanja. Najstarejšo samostojno ustanovo med Slovenci na Koroškem so 27. julija 1851 ustanovili lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek ter profesorja Andrej Einspieler in Anton Janežič.
170 let v Slomškovem smislu
Vse do danes je v veljavi prvotna društvena pravna oblika Mohorjeve družbe, tako kot je ustanova zvesta tudi svojemu poslanstvu. V Slomškovem smislu „Sveta vera bodi nam luč, slovenski jezik pa ključ do narodove omike“ sloni dejavnost na krščanskih načelih. Osrednja naloga pa je negovati in širiti slovenski jezik.
Na visoki okrogli jubilej je Mohorjeva nazdravila v četrtek ob tradicionalnem poletnem sprejemu. Tokrat je povabila prijatelje, somišljenike in podpornike v Slomškovo hišo v celovški ulici Ainethgasse.
Tam je Mohorjeva lani uredila prve dvojezične jasli v koroški prestolnici in s tem postavila jasen znak, da se tudi v prihodnje ne želi spočiti na lovorikah preteklih 170 let, temveč svoje delovanje prilagaja novim družbenim okoliščinam in potrebam časa, je na sprejemu poudaril direktor Mohorjeve Karl Hren.
Fotostrecke mit 9 Bildern
Delovanje in uresničevanje ciljev, ki jih je izpolnjevala Mohorjeva družba na Koroškem, je olajšalo dejstvo, da je nekdanji krški škof Viri dodelil Mohorjevi „pia unio“, s katerim je po cerkvenem pravu uradno postala cerkvena ustanova, krški škof pa njen protektor.
S tem je imela prednosti pri oznanjevanju njenega dela in širjenju knjig, saj je sredi preteklega stoletja bilo okoli 90 odstotkov koroškega prebivalstva katoliškega. In vendar je bilo treba tudi nekaj storiti, da sporočila ljudi tudi dosežejo. Mohorjeva je na tem področju bila zelo dejavna in tudi uspešna, je poudaril krški škof Jože Marketz.
Med gratulanti in gratulantkami, ki so prišli čestitat Mohorjevi in vsem, ki v današnjih dneh uresničujejo poslanstvo Mohorjeve, je bila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Kot je povedala, je kot Slovenka zelo ponosna na Mohorjevo, ki kljub družbenim in političnim pretresom v 170-letni zgodovini naprej izpolnjuje svoje poslanstvo kot učiteljica slovenskega naroda na Koroškem, pa tudi zunaj tega območja.
Kakor govorci pred njo, je tudi ministrica Jaklitsch posebej pohvalila, kako gre Mohorjeva v koraku s časom in pri tem ne izgubi iz oči svojih osnovnih ciljev.
Tak primer je tudi nedavna ureditev prvih dvojezičnih otroških jasli v Celovcu. Nova ponudba ni pomembna le za slovenske družine, ki živijo v koroškem glavnem mestu, temveč tudi za pripadnike večinskega naroda, saj lahko otroci že od ranih nog pridejo v stik z jezikom in kulturo naroda soseda. Slovenija ponuja Mohorjevi pomoč pri uresničevanju tega poslanstva, podporo pa pričakuje Jaklitscheva tudi od Avstrije.
Kako so se okoliščine v zadnjih 170 letih za delovanje Mohorjeve spremenile, je poudaril predsednik Mohorjeve družbe, pliberški župnik Ivan Olip. Mohorjeva se s ponosom ozira na doseženo, ob tem pa vedro usmerja pogled v prihodnost, je dejal Olip.