Glavna tema je bila pandemija novega koronavirusa
Pahor je opozoril, da se vse tri države kljub cepivu proti covidu-19, ki je „edino varno in učinkovito sredstvo“, da premagamo virus, soočajo s težavo, da nekateri ljudje dvomijo. „Govorili smo o tem, kako naj ljudi pripravimo do tega, da bodo zaupali znanosti in strokovnjakom, da se bodo cepili,“ je dejal. Pahor sicer verjame, da je treba ljudi prepričati v cepljenje, in dvomi, da bodo represivni ukrepi ali kazni dali želen učinek.
S tem se je strinjal tudi hrvaški predsednik Milanović. „Vsaka represija, ki prihaja prihaja po administrativni poti, je pot v tiranijo,“ je še poudaril hrvaški predsednik. Dodal je, da bosta potrebna čas in potrpljenje. „Najboljše sporočilo javnosti je, da če si cepljen, tvoje življenje ne bo bedno,“ pa je dejal hrvaški predsednik Milanović. Van der Bellen je dejal, da nima veliko potrpljenja za tiste, ki v Evropi nasprotujejo cepljenju, medtem ko v Afriki cepiv primanjkuje. „To so resnični problemi,“ je dejal avstrijski predsednik.
Širitev EU na Zahodni Balkan ocenili za pomembno
Predsedniki so govorili tudi o širitvi EU na Zahodni Balkan. „Za vse tri države je to zelo pomembno vprašanje. Vsi menimo, da je to geoolitično vprašanje EU. Če EU tam ne bo navzoča, če ne bo pomagala ljudem, da bodo živeli v miru, varnosti in blaginji, se bo v ta prostor politično ali drugače vselil kdo drug, ki nima tako plemenitih ciljev,“ je dejal Pahor in se zavzel za to, da se čim prej odpre vrata tem državam.
Med drugim so razpravljali o iskanju sprejemljivega kompromisa glede bolgarske blokade Severne Makedonije na poti v EU. To je po Pahorjevih besedah eden redkih merljivih rezultatov uspešnosti slovenskega predsedovanja. Če bi nam bo to uspelo, kar sploh ne bo lahek zalogaj, potem bi lahko rekli, da smo veliko naredili za širitev EU na Zahodni Balkan, saj bi se okrepilo zaupanje v verodostojnost EU.
Milanović je ob tem dejal, da se strinjajo glede Zahodnega Balkana, Severne Makedonije in Albanije. Izrazil je upanje, da bodo nedavne volitve v Bolgariji spremenile določene stvari glede bolgarske blokade Severne Makedonije. „Upam, da bo to olajšalo položaj in da se mladi, novi in ekonomsko nekoliko šibkejši kandidatki ne bodo delale težave in postavljali pogoji, ki so nemogoči, ki vstopajo v intimni prostor nacije,“ je poudaril. Van der Bellen pa je dejal, da Avstrija podpira prednostne naloge Slovenije kot predsedujoče Svetu EU. „Smo na isti liniji, še posebej glede Zahodnega Balkana,“ je dejal.
Govorili tudi o jedrski elektrarni Krško
Avstrijski predsednik je izpostavil še vprašanje jedrske elektrarne Krško. Glede prvega reaktorja elektrarne bo Avstrija skupaj s strokovnjaki podrobno spremljala preverjanje okoljske vzdržnosti, ki bo potrebna pri podaljšanju njegovega delovanja. Glede gradnje morebitnega drugega reaktorja pa je dejal, da je znanega še premalo. Avstrija je resda proti, a zaveda se, da je veliko držav članic EU odvisnih od te vrste energije.
Milanovič pa je dejal, da bi raje videl, da jedrske elektrarne v Krškem ne bi bilo. Vendar pa je izrazil prepričanje, da bo Slovenija, kar bo naredila v zvezi z elektrarno, storila najkvalitetneje. Glede drugega reaktorja je medtem Pahor izrazil prepričanje, da bodo morali o tem Slovenci odločati na referendumu. Izpostavil je, da sta pri tej odločitvi ključni vprašanji nadomestljivosti tega vira energije in njegove varnosti. Letošnje srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške je bilo skupno osmo in tretje, ki ga je gostila Slovenija.