Radio Agora je prejel Rizzijevo nagrado Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze.
ORF
ORF
MEDIJI

Radio Agora prejel Rizzijevo nagrado

Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza sta počastili Radio Agora z Rizzijevo nagrado. Predsednik društva AGORA Jani Oswald je v besedah zahvale nadaljeval misel iz slavilnega govora o pionirjih, ki so si priborili svobodni radio prav z argumentom, da gre za pravice slovenske narodne skupnosti.

6. oktober 1998 je bil drugačen od vseh dotedanjih. Na frekvenci, na kateri po podpisu partnerske pogodbe oddaja tudi Slovenski spored ORF, sta poslala „Svež veter v koroški eter“ svobodni radio AGORA in takratni radio Korotan. V sredo zvečer sta Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) počastili Radio Agora z Rizzijevo nagrado.

Radio Agora je prejel Rizzijevo nagrado Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze.
ORF

Emil Krištof, Michael Malicha in Erik Asatrian TRI:JO so s primerno glasbo izrazili, kar ZSO in SPZ zapolnjujeta z vodilom „jezik-dialog-prihodnost“ medtem 30 let tudi s podelitivjo Rizzijeve nagrade. Radio AGORA sta počastili „za vzorne iniciative v prid medkulturnemu sodelovanju“.

Radio Agora je prejel Rizzijevo nagrado Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze.
ORF

Dejansko je bila vročitev načrtovana jeseni, zato je predsednik ZSO Manuel Jug izrazil toliko večje veselje, da je bila podelitev le še mogoča. Po omembi duhovnika Vinzenza Rizzija, ki je vtisnil v obličje duhovne Koroške 19. stoletja svoj neizbrisljivi pečat, ko je širil liberalne ideje in se zavzemal za enakopravnost vseh narodov v habsburški monarhiji, pa je razložil odločitev za Radio AGORA.

Profesorica komunikacijskih ved na univerzi Alpe-Jadran v Celovcu Larissa Krainer je slavilni govor postavila na temelje razmišljanj Bertolda Brechta, da bi bil radio pač najučinkovitejše komunikacijsko sredstvo javnega življenja.

Radio Agora je prejel Rizzijevo nagrado Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze.
ORF

Po sprehodu skozi zgodovino, od začetka oddajanja 26. oktobra 1998, ter pred tem dolge poti do zelene luči Evropskega sodišča za človekove pravice, je slavnostna govornica izrazila prepričanje, da je Radio AGORA klučnega pomena za medijsko pravičnost v državi.

Larissa Krainer
ORF

Nosilec radia AGORA je društvo Avtonomno gibanje odprtega radia.

Predsednik društva AGORA Jani Oswald je v imenu društva, ter ustvarjalk in ustvarjalcev prevzel Rizzijevo nagrado iz rok predsednikov Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenske prosvetne zveze (SPZ). V besedah zahvale je nadaljeval misel iz slavilnega govora o pionirjih, ki so si priborili svobodni radio prav z argumentom, da gre za pravice slovenske narodne skupnosti.

Jani Oswald
ORF

Poglavitni namen od začetka oddajanja je živeta dvojezičnost v deželi, je poudarila Angelika Hödl, poslovodja radia AGORA. Temu načelu da sledi radio na sveh svojih platformah.

Radio Agora je prejel Rizzijevo nagrado Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze.
ORF

Predsednik društva AGORA Jani Oswald bo v nedeljo med 9. in 10. uro gost v oddaji „Zajtrk s profilom“. Nekaj dni pred 10. oktobrom, ko je Burgtheater na Dunaju pripravil dvojezično matinejo o temi „Koliko prihodnosti ima naša preteklost?“, je Jani Oswald v pogovoru z urednico ORF Ajdo Sticker izrazil prepričanje, „da je dvojezična Koroška, da je to tudi pravica nemško govorečih, da se učijo slovensko“. Ta misel prihaja do izraza kot prispodoba za delo in prizadevanja svobodnega radia AGORA, Avtonomnega gibanja odprtega radia od začetka oddajanja 26. oktobra 1998 do danes.