„To bo zame prav poseben dogodek“
Winkler, letošnji dobitnik 10.000 evrov vredne literarne nagrade vilenica, je za Primorske novice, ki so medijski sponzor festivala, dejal: „To je razkošje! Novica o nagradi me je razveselila, tem bolj, ker jo bom dobil v Sloveniji, kar bo zame prav poseben dogodek.“ Dodal je, da pozna kar nekaj vileniških nagrajencev in je zelo ponosen, da je med njimi.
Winklerjev opus je bogat, odlikuje ga poseben ritem in osredinjenost na tematiko smrti, naj bo to na koroškem podeželju, ob Gangesu, v Mehiki ali na rimski tržnici. Posebej ga prizadenejo smrti otrok. Winkler je pripadnik generacije, ki se je borila proti staršem, zagovornikom nacizma. V vseh svojih knjigah uporablja metafore v smislu, da „Avstrija še zdaj je kruh iz žita, ki je zraslo na tleh, prepojenih s krvjo in prežetih z nacizmom“.
V slovenščino prevedena tri Winklerjeva dela
Amalija Maček, ki je pripravila letošnjo utemeljitev nagrade, je na spletni tiskovni konferenci v četrtek spomnila, da so v slovenščino prevedena tri Winklerjeva dela – romana Ko bo nekoč tako daleč in Roppongi ter knjiga Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem.
Dekleva slovenski avtor v središču letošnjega festivala
Slovenski avtor v fokusu letošnje izdaje pa bo Milan Dekleva. Ta se podpisuje pod 25 pesniških zbirk, osem romanov, eseje in dramska besedila. Prejel je tako rekoč vse glavne slovenske literarne nagrade, pred 15 leti tudi Prešernovo za življenjsko delo. Dekleva je začel pesniti zgodaj, objavljal je že pri trinajstih letih, njegova prva pesniška zbirka Mushi mushi pa velja za prvo slovensko zbirko haikujev. V svojih pripovednih besedilih literat „z daljavo pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah“. Piše tudi lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke, eseje ter prevaja iz angleščine, italijanščine, hrvaščine in srbščine, je navedeno v utemeljitvi.
Sodeluje 14 avtorjev in avtoric iz desetih držav
Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev (DSP) bo septembra pod geslom Strah in pogum potekal kot preplet digitalnih vsebin in dogodkov v živo. Vodja festivala Nana Vogrin je napovedala, da se ga bo udeležilo 14 avtorjev iz desetih držav Srednje Evrope in širše, festivalski teden pa predvideva več kot 20 dogodkov, ki bodo ob ugodni epidemiološki sliki potekali v Hrastniku, Kopru, Ljubljani, Sežani in Trstu.
Predsednik DSP Dušan Merc je uvodoma poudaril, da je Vilenica „brand slovenskega literarnega prostora v Evropi in svetu“. Menil je, da bo festival morda prelomen v tem, da bo nekoliko izzivalen. Svet se je v minulem letu zelo spremenil, a živa beseda in literatura bosta po njegovih besedah med nami vselej prisotni.
Fokus usmerja v temo Evropa se širi in krči
Vilenica idejni fokus med letoma 2020 in 2024 usmerja v temo Evropa se širi in krči. Lani jo je začela z vprašanjem Quo vadis, osrednje vprašanje letošnje izdaje pa bo Ali je strah le druga plat poguma. Predsednik žirije za Vilenico Aljoša Harlamov je razmišljal, da smo se znašli v času, „ko se v vse bolj prestrašenem svetu uveljavljajo nove meje, nove oblike nadzora, hkrati z omejevanjem svobode govora ter državljanskih in človekovih pravic“. „Je to čas, ko moramo obuditi vlogo pisatelja oziroma intelektualca kot disidenta? Ima literatura v tem času še moč navdihovanja poguma, preseganja intime in individualizma v pogum kot družbeni upor,“ je vprašal Harlamov.
Taka izhodiščna vprašanja letošnjega koncepta bo tematizirala okrogla miza Srednjeevropske pobude (SEP), 19. Mednarodni komparativistični kolokvij v organizaciji Slovenskega društva za primerjalno književnost pa bo obravnaval kompleksna razmerja med literaturo in vojno. Posebna pozornost bo sicer z izidom Antologije sodobne portugalske književnosti A luz do sol calada letos namenjena književnosti Portugalske, na festivalu pa bodo podelili kristal vilenice ter po novem nagrado Srednjeevropske pobude (SEP) za spodbujanje literarnega ustvarjanja mladih in kroženja njihovih del znotraj regije SEP.