POLITIKA

Izboljšanje ozračja, a še odprte teme

Zvezna vlada, koroška deželna vlada ter predstavniki koroških Slovencev so 26. aprila 2011 v Celovcu dosegli dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na Koroškem. Dogovor je pripomogel k izboljšanju ozračja v deželi, a tudi neizpolnjenega je še kar nekaj. STA je objavila obširno poročilo o tej temi.

Krajevni dvojezični napisi, o katerih so se dogovorili pred desetletjem, stojijo, a memorandum, ki je spremljal kompromisni dogovor, je doslej le delno uresničen. Memorandum je obljubljal sprejem novega zakona o narodnostnih skupnostih, sistemsko financiranje Slovenske glasbene šole ter ureditev financiranja zasebnih dvojezičnih vrtcev.

Dogovor je spremljala tudi odprtostna klavzula, ki občinskim svetom omogoča samostojno odločanje o dodatnih dvojezičnih krajevnih napisih. To se je nazadnje zgodilo lani v Šentjakobu v Rožu, kjer so podprli postavitev dvojezičnih napisov v vseh vaseh in zaselkih občine, kar je skupno 22 napisov, ter v kraju Sele v občini Žitara vas. Ta klavzula je prinesla tudi štiri dodatne dvojezične table v Pliberku.

Vouk: „Kapitulacija pravne države“

Vodilni predstavnik pobude Slovenski konsenz za ustavne pravice (SKUP), odvetnik Rudi Vouk, je po desetih letih kritičen in ocenjuje, da je pri kompromisnem dogovoru dejansko šlo za kapitulacijo pravne države. „Dobili smo pičlo polovico tega, kar bi nam pripadalo, na področju uradnega jezika je prišlo do poslabšanja, obljubljenih prostovoljnih izboljšav pa vse do danes ni,“ je zapisal v pisnih odgovorih na vprašanja Slovenske tiskovne agencije (STA).

Načrtovani spomenik iniciative SKUP in umetnika Karla Vouka za slovenske pregnance po plebiscitu 1920.
ORF

Po njegovem mnenju je treba priznati, da se je vzdušje med prebivalstvom na Koroškem bistveno izboljšalo, a je prepričan, da se to ni zgodilo zaradi kompromisa, temveč kljub njemu in da bi bilo vzdušje, če bi leta 2011 dejansko spoštovali pravno državo, verjetno še boljše. Bolj dejavne glede vidne dvojezičnosti bi morale biti po oceni Vouka tudi slovenske zastopniške organizacije, „saj od njih na tem področju zadnja leta ni bilo slišati nič“.

Glede zaščite slovenske avtohtone narodne skupnosti s strani Avstrije je Vouk menil, da je v programu sedanje avstrijske vlade precej ambiciozno poglavje o manjšinah, a bi bil „čas, da ga pričnejo uresničevati“.

„Potrebujemo temeljito reformo na izobraževalnem področju, slovenščina kot uradni jezik ne funkcionira, ker ni uradnikov, ki bi jo uporabljali (…) Nujno bi potrebovali reformo zastopniških struktur koroških Slovencev (…) Trenutne strukture so nepregledne in neatraktivne, zato se ljudje ne vključujejo, kar pa je gledano na srednji rok pogubno,“ je posvaril Vouk.

Jug: „Dežela na pot dialoga in sožitja“

Predsednik ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij (ZSO), Manuel Jug je za STA ocenil, da je dogovor prinesel rešitev, ki je po 56 letih konflikta deželo pripeljala na pot dialoga in sožitja. Veselilo pa bi ga, če bi še kakšna občina sprejela odločitev za postavitev dodatnih dvojezičnih tabel, kar pa je po njegovih besedah odvisno tudi od pobud posameznih društev, političnih skupin ali osebnosti v posameznih občinah.

Manuel Jug
ORF

Zavzel se je za optimalno porabo in investiranje lani podvojene finančne podpore koroškim Slovencem, ki jo je sprejela avstrijska vlada, ter plebiscitne donacije ob stoti obletnici koroškega plebiscita. Odprta vprašanja sam vidi predvsem na izobraževalnem področju.

„Centralna prizadevanja z mojega vidika ostajajo ohranitev jezika in društvene dejavnosti ter prizadevanja za dialog in sožitje v deželi,“ je dejal Jug.

Inzko: „Podpis zaradi pritiskov, obljub, miru“

V Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) so ob obletnici za STA izpostavili „fiktivna pogajanja“, „krivičen rezultat“ in „neizpolnjene obljube“. Predsednik NSKS Valentin Inzko je dejal, da je takratni državni sekretar Josef Ostermayer tedanjemu deželnemu glavarju Koroške Gerhardu Dörflerju že v decembru 2010 izročil seznam vseh krajevnih imen, dejansko pa so se pogajanja začela februarja 2011.

Inzko je še menil, da bi koroški Slovenci na podlagi odločitve avstrijskega ustavnega sodišča in rezultatov ljudskega štetja iz leta 1951 morali dobiti kakih 800 tabel. „Celo na podlagi precej slabših, poznejših ljudskih štetij, bi morali dobiti kakih 270 večjih in manjših krajevnih napisov,“ je dodal.

Spomnil je tudi, da je Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) v Narodnem svetu dogovor odklonil, sam pa ga je podpisal, „zaradi pritiskov, zaradi miru v deželi, vendar tudi zaradi številnih obljub, ki so jih nam dali pogajalci“.

Valentin Inzko
ORF

Po Inzkovih navedbah trenutno na Koroškem stojijo skoraj vsi krajevni napisi, manjka le nekaj smerokazov, ima pa NSKS glede dodatnih postavitev velika pričakovanja. Meni, da bi morala manjšina pripraviti katalog idej za naslednjih deset let, predvsem kar zadeva šolstvo. Vsak član manjšine bi moral imeti možnost izobraževanja v slovenščini od predšolske vzgoje do univerze, podpira tudi ponovno uvedbo obveznega dvojezičnega pouka v osnovnih šolah ter ustrezno rabo slovenščine na občinski ravni in na sodiščih, priznanje slovenščine kot drugega deželnega jezika ter reformo organiziranosti narodne skupnosti.

Sadovnik: „Dogovor boleč, a je omogočil perspektive“

Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik je za STA menil, da je bil kompromisni dogovor boleč za slovensko narodno skupnost, a je kljub temu omogočil Koroški in slovenski narodni skupnosti novo perspektivno in pozitivno obdobje.

„Z geslom ‚vse ali nič‘ smo bili v zgodovini vedno poraženci, zato sta dialog in politika dogovarjanja edina pot za pozitiven razvoj slovenskega jezika na Koroškem,“ je dejal Sadovnik.

Bernard Sadovnik
ORF

Dodal je, da se vidna dvojezičnost v deželi vedno bolj širi, in kot primer navedel Geopark Karavanke, kjer „z našimi projekti uvajamo samoumevno vidno dvojezičnost po naših občinah“. Izrazil je veselje, da je urad zveznega kanclerja sledil njegovi pobudi, da urad ponudi dvojezičnim občinam finančno podporo za vidno in pisano dvojezičnost. Že v letošnjem razpisu so se lahko tako občine potegovale za finančna sredstva urada za ureditev dvojezičnih domačih strani občin.

Ob tem predsednik SKS poudarja, da se bo z jezikom ohranila slovenska narodna skupnost „in z jezikom bomo deležni še dodatnih dvojezičnih napisov. Z zoževanjem na maloštevilno elito in z nacionalnimi etničnimi koncepti pa lahko samo propademo“.

Prioritetno bi morali po Sadovnikovi oceni na avtohtonem področju slovenske narodne skupnosti kot tudi na urbanih področjih, kot sta na primer Dunaj in Gradec, zagotoviti dosledno dvojezično izobraževanje od jasli in do mature. Dodal je, da so lani za ohranitev, širitev in krepitev slovenskega jezika v sosvetu za slovensko narodno skupnost, ki je svetovalni organ v uradu avstrijskega kanclerja, soglasno sprejeli katalog nujnih vsebinskih ukrepov, ki bi jih morala avstrijska „vlada in parlament čim prej udejanjiti“.