Predgovor je spisal pisatelj Tone Partljič, s katerim sta v Mariborski knjižnici pripravila tudi spletni pogovor. Kot je povedala Mateja Ratej, se je hitlerizem slovenskega prebivalstva na Štajerskem kazal predvsem v simpatiziranju z nacističnim redom v javnosti in je pomenil privid boljšega življenja v nemški državi pod Hitlerjem.
„Ko so se mariborski Nemci v tridesetih letih 20. stoletja pričeli obračati k nacizmu, so jim zaradi lojalnosti, ekonomske odvisnosti in v upanju po večji blaginji sledili tudi mnogi njihovi slovenski delavci in uslužbenci,“ pravi zgodovinarka.
Mateja Ratej je zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije za znanost in umetnost (ZRC SAZU) in je urednica biografskih študij v sklopu zbirke Življenja in dela, pa tudi področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij.
Med drugim se posveča proučevanju mentalitet v času med obema svetovnima vojnama. V mikro- in kulturno-zgodovinskih študijah obenem raziskuje biografije nekdanjih bolj ali manj anonimnih posameznikov, saj da je šele skozi njihova življenja mogoče uzreti prepričljiv približek tega obdobja.