KRONIKA

Spomin na pregnanko Miro Zorec

V ožjem družinskem krogu bodo v Piranu v petek pospremili k zadnjemu počitku Miro Zorec, rojeno Wutti. V valu deportacij 14. in 15. aprila 1942 so bili p.d. Vinklarjevi v Dulah pri Šmohorju izseljeni v taborišče v Frauenaurach.

Leta 2010 je Mira Zorec med drugim spregovorila o svojem sporočilu mladim kot preživela priča nasilnega pregona koroških Slovencev.

Mira Zorec (1928-2021)
lettertothestars.at
Mira Zorec (1928-2021)

Na pokopališču v Piranu bodo v petek popoldne – zaradi omejitve prisotnosti v zvezi s koronapandemijo le v ožjem družinskem krogu – pospremili k zadnjemu počitku Miro Zorec, 26. avgusta 1928 rojeno pri Vinklerju v Dulah. 5. maja 2008 sta takratni dijakinji Slovenske gimnazije v Celovcu Sara Stroj in Julia Mistelbauer v projektu „Preživeli / Überlebende“ s profesorjem Stefanom Pinterjem na dunajskem trgu Heldenplatz v obeh deželnih jezikih predstavili življenje Mire Zorec.

V valu deportacij slovenskih družin 14. in 15. aprila 1942 so bili Vinklarjevi prepeljani v Žrelec, od tam pa v Frauenaurach blizu Nürnberga. Z družino je prišla v taborišče tudi njena babica Aloisia Grafenauer, ki je – stara 71 let – 23. maja 1942 umrla v izgnanstvu v taborišču Frauenaurach, kjer je tudi pokopana.

10. oktobra 2010 je bila Mira Zorec gostja v radijski oddaji „Zajtrk s profilom“. Z urednikom Miho Pasterkom je spregovorila o svojem sporočilu mladim kot preživela priča deportacij koroških Slovencev. In tudi o času, ko je njen ded Franc Grafenauer 1919 moral z mnogimi drugimi bežati in je prišel v Ljubljano, bil izbran kot zastopnik Koroške za poslanca v narodnem predstavništvu, kakor beremo v spletni izdaji Slovenskega biografskega leksikona.

O svojem sporočilu mladim kot preživela priča nasilnega pregona koroških Slovencev je Mira Zorec, rojena Wutti, v oddaji „Zajtrk s profilom“ dejala:

Skupno z dijakinjami je Mira Zorec na Dunaju obiskala tudi avstrijski parlament in se ustavila pri sedežu, na katerem je pred prvo svetovno vojno v parlamentu sedel njen ded Franc Grafenauer.

Mira Zorec (1928-2021)
lettertothestars.at

Ded Mire Zorec je bil Franc Grafenauer

Ko so se ob izbruhu 1. svetovne vojne zaprla vrata parlamenta, je bil ded Mire Zorec, Franc Grafenauer v očeh oblasti prekocuh, državi nevaren človek, kakor je v reviji Dom in Svet o njem zapisal dr. Valentin Rožič. Objavljen je bil zapis v letu koroškega plebiscita, ko je bil Franc Grafenauer, rojen 2. decembra 1860, star 60 let.

Na podlagi ovadbe kot rusofil je bil 2. februarja 1916 na svojem domu aretiran. Pred vojaškim sodiščem so ga obdolžili prerokovanja, da bodo zmagali Rusi. Obsojen na pet let težke ječe je 18 mesecev presedel v Möllersdorfu blizu Dunaja.

Šele cesarsko pomiloščenje leta 1917 ga je rešilo nadaljnje usode oziroma smrti. Zaradi obsodbe in zapora pa ni smel nazaj v poslanske klopi. „Hudi dnevi“ je naslovil o tem povest v verzih.