POLITIKA

„Obstoječa zakonodaja podpira zaščito“

Evropska komisija v Bruslju je pretekli teden odgovorila na evropsko državljansko pobudo za zaščito manjšin v Evropski uniji „Minority SafePack“ in je obrazložila, kako obstoječa zakonodaja EU podpira različne vidike te pobude. Potrebe po nadaljnjih pravnih aktih da ni.

Namen pobude Minority SafePack (MSPI) je izboljšati zaščito pripadnikov narodnih in jezikovnih manjšin v EU.

Gre za peto državljansko pobudo, ki jo je podprlo več kot milijon ljudi po vsej EU. „Ta peta uspešna evropska državljanska pobuda dokazuje, da so državljani in državljanke zelo angažirani in da želijo sodelovati v javni razpravi o oblikovanju politike EU. Spoštovanje pravic pripadnic in pripadnikov manjšin je ena temeljnih vrednot EU in Evropska komisija je zavezana podpori njenemu uresničevanju,“ je dejala evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova.

Komisija da je v svojem odgovoru skrbno ocenila predloge organizatorjev in predstavila, kako obstoječa in nedavno sprejeta zakonodaja EU podpira različne vidike te pobude.

Evropska komisija je ocenila, da vključevanje in spoštovanje bogate kulturne raznolikosti Evrope sodi med prednostne naloge in cilje Evropske komisije. Ob tem je izpostavila, da so bili od leta 2013, ko je bila pobuda prvič predstavljena, sprejeti številni ukrepi, ki da obravnavajo več vidikov predlogov pobude.

Komisija ne predlaga nadaljnjih pravnih aktov

Komisija ne predlaga nadaljnjih pravnih aktov in ocenjuje, da je s polnim izvajanjem že obstoječe zakonodaje in politik zagotovljena zbirka močnih orodij za uveljavljanje ciljev pobude.

Organizatorji s Federalistično unijo evropskih narodnosti (FUEN) na čelu so pobudo MSPI uradno predložili Evropski komisiji 10. januarja lani. Pred tem so zbrali 1.128.422 podpisov podore ter potrebni prag dosegli v 11 državah članicah.

15. oktobra lani je v Evropskem parlamentu na javni obravnavi sledila predstavitev pobude. Evropska komisija je nato imela tri mesece časa, da sprejme oceno pobude.

Evropski parlament je o pobudi razpravljal na plenarnem zasedanju 14. decembra lani in tri dni kasneje sprejel resolucijo, v kateri je izrazil podporo pobudi.

Vsak sedmi Evropejec je pripadnik manjšine

V 47 državah Evrope živi okoli 340 avtohtonih manjšin – to je več kot 100 milijonov ljudi. Vsak sedmi Evropejec je pripadnik avtohtone manjšine oz. narodne skupnosti. Poleg 24 uradnih jezikov Evrope je več kot 60 regionalnih ali manjšinskih jezikov, ki jih govori okoli 40 milijonov ljudi.