Kot je na spletni novinarski konferenci povedal vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske (Ragor) Klemen Klinar, so vsa leta raziskovanja hišnih imen in dela z ljudmi ter strokovnimi institucijami lani dobila krono z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Od leta 2009 so zbrali več kot 12.000 hišnih imen v več kot 340 vaseh v 22 občinah in z glinenimi tablicami označili okoli 7000 domačij. Projekt pa je že presegel regijske meje in vstopil na območje osrednje Slovenije.
Kot je izpostavila direktorica razvojne agencije Eva Štravs Podlogar, si želijo projekt razširiti na območje celotne Slovenije. Občine bo k zbiranju hišnih imen morda spodbudil tudi vpis enote v register nesnovne kulturne dediščine.
Kot je izpostavila Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, so hišna imena pomemben element slovenske kulturne dediščine. Pomembna so za domačine, ki jih uporabljajo, pa tudi za različne znanosti, od jezikoslovja do etnologije. Hišna in ledinska imena so bogata zakladnica informacij o jeziku, ljudeh ter o naravnem in kulturnem okolju, kjer so nastala.
Čezmejno sodelovanje
Pri zbiranju hišnih imen so vzpostavili tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in bili prav zaradi takšnega sodelovanja in tudi zaradi vključevanja velikega števila domačinov v projekt lani izbrani med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine EU. S koroškimi Slovenci so uredili tudi skupni spletni portal hišnih in ledinskih imen.
V Avstriji so bila slovenska hišna in ledinska imena že leta 2010 uvrščena v register nesnovne kulturne dediščine. To je doprineslo k razumevanju in spoštovanju te dediščine, je prepričana Martina Piko-Rustia iz Slovenskega narodpisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Kot je pojasnila, so evidentirali imena v dvojezičnih krajih, projekt pa so podprle tudi občine. Sedaj delajo na razvoju kreativnih oblik predajanja te nesnovne kulturne dediščine tudi mlajših generacijam.