Na Hrvaškem so priznali enajst jezikov narodnostnih manjšin, med katerimi je tudi slovenščina. Odbor ministrov Sveta Evrope je Hrvaško med drugim opozoril, da je „povsem nezadostno“ tedensko število učnih ur nekaterih manjšinskih jezikov ali pouka v manjšinskem jeziku. Med drugim priporočajo podporo različnim oblikam poučevanja jezika manjšin, tudi za odrasle.
„Število ur slovenskega jezika ni zadostno, predvsem zato, ker so raziskave na terenu pokazale, da zaradi politično-zgodovinskih dogajanj ni medgeneracijskega prenosa slovenskega jezika na Hrvaškem,“ je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) povedala predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman. Povedala je, da je hrvaško ministrstvo za znanost in izobraževanje sicer nekaterim šolam odobrilo nekaj ur več, kot jih predvideva zakon, ne pa vsem, ki so za to zaprosile.
„Ena izmed perečih težav je pomanjkanje kadra. Na Hrvaškem je izjemno težko najti osebe za poučevanje slovenskega jezika z ustrezno izobrazbo in znanjem slovenščine,“ je izpostavila Rimanova. Navedla je, da v Pulju že drugo leto zapored na javnih razpisih ne morejo najti ustrezne osebe.
Svet Evrope je pozval Hrvaško tudi k boljši zastopanosti jezikov narodnih manjšin v javni rabi na lokalni ravni. Rimanova dvomi, da se bo to v primeru slovenskega jezika zgodilo, niti po naslednjem popisu prebivalstva spomladi prihodnje leto. „Če gledamo popise prebivalstva doslej, pričakujemo, da se bo število spet zmanjšalo. Zmanjševanje števila pripadnikov po popisu pomeni tudi zmanjševanje pravic in zagotovo ne bo prišlo do dvojezičnosti na določenih geografskih prostorih,“ je povedala.
Priporočila zadevajo tudi medije in področje izobraževanja, kot so redne televizijske in radijske oddaje na javni radio-televiziji HRT v slovenskem jeziku ter spodbujanje zavesti o slovenskem jeziku in kulturi kot sestavnem delu kulturne dediščine Hrvaške nasploh.
Rimanova pravi, da Slovenci na Hrvaškem niso zadovoljni, ko gre za uporabo slovenskega jezika na HRT. „Slovenski jezik je izjemno redko slišati, čeprav so uredniki oddaj za manjšine na HRT pripravljeni na sodelovanje in se vsakič odzovejo, ko jih povabimo, naj spremljajo naše dogodke,“ je dejala. Lani pa niso našli razumevanja na hrvaškem radiu Reka, ki je del HRT, da bi v okviru svojih pravic dobili desetminutni mesečni termin v slovenskem jeziku.
„S težavami pri uveljavljanju pravic se na Hrvaškem srečujemo vsakodnevno. Ne moremo reči, da gre za diskriminacijo, gre za ravnodušnost, indiferenten in včasih tudi ignorantski odnos do pripadnikov slovenske skupnosti. Mogoče je to celo hujše kot diskriminacija. Če diskriminacija obstaja, se lahko zoper njo borimo, če pa ne obstaja, smo kot posamezniki pogosto nemočni. Na Hrvaškem prav tako ne obstajajo mehanizmi sankcioniranja na teh področjih,“ je še dejala.
Izpostavila je, da je na Hrvaškem problem predvsem hrvaška politika do manjšin nasploh. „Smo v ospredju, ko se je treba pokazati v Evropi, ni pa nas, ko mi potrebujemo kaj ali ko zahtevamo uresničevanje svojih zagotovljenih pravic,“ je poudarila.
Meni, da so pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem na določen način ujetniki politike med Zagrebom in Ljubljano. V sodobnih procesih zaščite manjšin obstaja prizadevanje za sklenitev bilateralnih sporazumov. „Mi tega kljub številnim predlogom in prizadevanju prejšnjega vodstva krovne organizacije žal še nismo doživeli. Na žalost, dokler se Ljubljana in Zagreb ne bosta dogovorila o položaju hrvaške skupnosti v Sloveniji in drugih odprtih vprašanjih, bomo pač plavali, kot smo tudi doslej,“ je še dejala predsednica zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman.