Kažipot k sestanku sosveta.
ORF
ORF
Politika

„Veseli podvojitve sredstev“

Podvojitev letne podpore za manjšine v Avstriji je pomembna za ohranitev jezikovne in kulturne pestrosti v Avstriji, soglašajo predstavniki avstrijskih narodnih skupnosti, ob tem pa ugotavljajo, da vrzeli, ki so nastale zaradi zamud preteklih desetletij, ni mogoče kar tako zapolniti.

Začetek oktobra je zvezna vlada podvojila sredstva za podporo in pospeševanje avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji, ki se od leta 1995 naprej niso zvišala.

Sosvet za narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja BKA
ORF

Predstavniki avstrijskih narodnih skupnosti pozdravljajo podvojitev letne podpore na skupno okoli osem milijonov evrov. Vseeno pa ni mogoče preslišati pripomb, da s tem denarjem ne bo mogoče nadomestiti zamud iz preteklosti.

Nikolaus Berlakovich, govornik za narodne skupnosti v vrstah ljudske stranke ÖVP.
ORF

Gradiščanski Hrvat Nikolaus Berlakovich, govornik za narodne skupnosti v vrstah ljudske ÖVP, ki je skupaj z Olgo Voglauer (zeleni) bil sopogajalec poglavja z naslovom „Narodne skupnosti“ v koalicijskem dogovoru je zadovoljen, da je uspelo končno povišanje letne podpore za pospeševanje šestih priznanih narodnih skupnosti v Avstriji.

Predsednik sosveta za narodno skupnost Romov, Emmerich Gärtner-Horvat.
ORF

Od leta 1995 se sredstva za pospeševanje avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji niso zvišala niti za stopnjo inflacije. Korak je bil nujen, ocenjuje predsednik sosveta za narodno skupnost Romov, Emmerich Gärtner-Horvat.

Časopisi narodnih skupnosti.
ORF

Časopisi slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji prejmejo za izhajanje letno podporo. Za kvalitativno delo medijev pa je treba zagotoviti dolgoročno financiranje, opominja Gabriela Novak-Karall, ki vodi posle Hrvatskega center na Dunaju.

Poslovodja Hrvatskega centra na Dunaju Gabriela Novak-Karall..
ORF

Dolgoročno financiranje medijev ostaja želja, meni Berlakovich in dodaja, da bo za medije točno definirana vsota podpore.

Da je takšen dogovor in takšno postopanje smiselno potrjuje tudi vodja Hrvatskega centra na Dunaju Novak-Karall.

Predsednik sosveta  za narodno skupnost Romov, Emmerich Gärtner-Horvat.
ORF

Podobne so razmere v šolskem društvu Komenskega v tretjem dunajskem okraju. Za zasebno šolo s pravico javnosti štarši plačujejo mesečno šolnino. Preostali del pokrivajo z denarjem iz sklada za pospeševanje narodnih skupnosti. In to vsako letno znova, poudarja predsednik društva Karl Hanzl.

Razred šolskega društva Komenskega.
ORF

V izobraževalnih ustanovah šolskega društva Komenskega se otroci od otroškega vrtca do mature učijo več jezikov, posebno pa češčine in slovaščine. Način zagotovitve teh sredstev za šolo pa Hanzl med drugim označuje za „netipično“ rešitev.

V Avstrijski državni pogodbi iz leta 1955 so navedena specifična določila glede varstva in zaščite slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. Ob pouku v materinščini sem sodijo dvojezični krajevni napisi. Pravice ostalih narodnih skupnosti, Madžarov, Čehov, Slovakov in Romov so zajamčene v Zakonu o narodnih skupnostih. Ustanove in organizacije delujejo s sredstvi iz sklada Urada zveznega kanclerja za pospeševanje narodnih skupnosti.

Z dolgotrajnimi sredstvi bi bil torej zagotovljen tudi obstoj šolskega društva Komenskega. Predsednik sosveta za narodno skupnost Romov, Emmerich Gärtner-Horvat s povišanjem sredstev povezuje tudi večjo varnost pri načrtovanju dejavnosti.

Podvojitev letne podpore za narodne skupnosti v Avstriji je pomembna za ohranitev jezikovne in kulturne pestrosti v Avstriji, soglašajo vsi. To prihaja do izraza tudi v filmu režiserke Andrina Mračnikar z naslovom „Vor dem Verschwinden – Izginjanje“.

Prispevek tudi v nedeljski televizijski oddaji

Ocene in stališča predstavnikov narodnih skupnosti pa boste videli tudi to nedeljo v slovenski televizijski oddaji „Dober dan, Koroška – dober dan, Štajerska“ vprispevku iz reportaže, ki jo je za televizijsko oddajo dunajskega uredništva „Heimat, fremde Heimat“ pripravila Ajda Sticker.