Vzpostavili koroško antifašistično mrežo
V spominskem letu 2020 je Zvezi koroških partizanov (ZKP) uspelo vzpostaviti koroško antifašistično mrežo, v kateri je 23 od 25 lokalnih pobud, ki so se zapisale opominjanju in spominjanju na žrtve in tveganje vseh, ko so se odločili za odpor proti nacifašizmu.
Prikaz drugačne Koroške ali nasploh Avstrije je v času, ko je v žarišču zopet kršenje človekovih pravic v Evropi še kako pomembno, je prepričan tajnik Zveze koroških partizanov, Andrej Mohar.
Prikaz drugačne Koroške ali Avstrije bo uspel tudi s tradicionalnim srečanjem pri Peršmanu, je prepričan Mohar. V okviru spominskega srečanja bodo letos odprli posebno razstavo okoli usode rdeče armarde za časa druge svetovne vojne.
Prva desetletja po letu 1945 je bilo več skupin žrtev, katerih preganjanje za časa tretjega rajha je v avstrijski javnosti bilo bolj ali manj zamolčano: koroški Slovenci, dezerterji, homoseksualci, oboleli za duševnimi boleznimi in prizadeti, verske manjšine, Romi in Sinti, prisilni delavci in delavke iz vzhodne Evrope in drugi. Šele odkar se s sodobno zgodovino ukvarja generacija, ki ni več obremenjena z neposredno krivdo in ki soodloča o vsebini politike in medijev, približno od 80. let prejšnjega stoletja dalje, se je ta situacija pričela nekako spreminjati.
V sodelovanju z ZKP nastala posebna razstava
S pomenljivo izjemo: spomin na zdaleč največjo skupino v hladni vojni zamolčanih žrtev, to so sovjetski vojaki oz. rdečearmejci, je še v 21. stoletju čudno bled in v širši javnosti komaj oziroma sploh ni prisoten. To je pomanjkanje politične kulture v Avstriji, ki je na Koroškem zelo izrazito – tako je v večjezični brošuri z naslovom Umiranje rdečearmejcev zapisal zgodovinar Helge Stromberger in na tej podlagi je nastala v sodelovanju s tajnikom Zveze koroških partizanov razstava.
Razstavo bodo odprli v okviru letošnjega srečanja pri Peršmanu, tematski del sporeda srečanja pa bo tokrat tudi spomeniški varstvo, ugotavlja Mohar.
Zaradi pandemije in ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa bo letos potekalo tradicioalno srečanje pri Peršmanu drugače, kot običajno. Ustaljeni termin spominske slovesnosti je sicer vsako leto meseca junija, letos pa so bili prireditelji prisiljeni srečanje preložiti na drug datum, namreč na to nedeljo, 20. septembra.
Omejeno je tudi število udeležencev, samo 100 ljudi se bo lahko udeležilo slovesnosti na prostem. Spominsko srečanje pri Peršmanu bo potekalo ob vsakem vremenu. Začetek bo ob 14.uri, za glasbeni okvir bo poskrbel glasbenik mlajše generacije, koroški Slovenec Nikolaj Efendi. Zaradi zajezitve širjenja koronavirusa prosi Zveza koroških partizanov letos za prijave na office@persman.at. Zaradi danih razlogov letos postrežbe ne bo.