Zdajšnji predlog za postavitev je vnesel socialdemokratski župan Jakob Strauß. Ko sta leta 2017 postavitev dvojezične table za Sele predlagala odbornika Enotne liste (EL) v aliansi AFS Andrej Hren in Michael Kampusch, je bil izid glasovanja še obraten: 14 glasov proti, pet za.
Za mnoge nepričakovano potezo župana zdaj mnogi povezujejo z letošnjim spominskim letom, ko Koroška obeležuje 100-letnico plebiscita, ko da je treba s konkretnimi in otipljivimi dejanji dokazati, da lepe besede o sožitju niso puhle fraze. Sploh, če bosta avstrijski in slovenski predsednik, Alexander Van der Bellen in Borut Pahor, ob pričakovanem velikem medijskem zanimanju 10. oktobra slovesno odkrila dvojezično tablo.
Na občinski seji minuli petek je župan Strauß svoj predlog utemeljil s tem, da naj bi občina še zlasti zdaj ob 100-letnici koroškega plebiscita dokazala, da je res prispela v sedanjosti, da gleda naprej in ne nazaj. Poudaril je, da je treba graditi mostove, ter postaviti v ospredje tisto, kar združuje, in ne tega, kar razdvaja.
Prebivalstvo da je s tem v zvezi že dalje kot politika, je dejal Strauß in ob tem priznal, da je mogoče v preteklosti tudi sam bil ujet v političnih sistemih in strankarsko-političnih razmišljanjih. V stališču za Slovenski spored pa je vsaj mestoma spet zaplaval v ustaljene vode.
Na seji v petek so predlog o postavitvi dvojezične table na Selah podprli vsi odborniki socialdemokratske stranke, dodatno še štirje iz liste Wutte ter oba občinska odbornika Enotne liste (EL) – skupno torej 15 odbornikov in odbornic. Proti so glasovali štirje mandatarji – odbornik iz liste Wutte in trije iz Alianse za Žitaro vas (dva iz ljudske stranke in svobodnjak). Nihče izmed njih ni utemeljil, zakaj so proti.
Edini, ki se je v razpravi oglasil, je bil Andrej Hren iz EL. Obžaloval je, da korak v pravilno smer ni bil storjen že leta 2017.
Med poslušalci petkove občinske seje v Žitari vasi je bil tudi pobudnik za postavitev dvojezične krajevne table na Selah, upokojeni ravnatelj Franc Kukovica. Vprašanje, ali spričo preobrata v občinskem svetu občuti zadoščenje ali veselje, da je zanj zelo težko, je dejal.
Osemletna zgodba o tabli na občini in pred sodiščem
Leta 2011 je bil sprejet kompromis za postavitev dvojezičnih napisov za 164 krajev. Pogajalci pa so v memorandum tudi zapisali, da lahko občine prostovoljno poskrbijo za več vidne dvojezičnosti in postavijo dodatne table.
Leto navrh, 2012, jih je upokojeni ravnatelj Franc Kukovica vzel pri besedi: v njegovem domačem kraju Sele pri Žitari vasi, kjer živi okrog 180 prebivalcev, do trakrat niso imeli nobene table. Kukovica je zaprosil za postavitev dvojezične krajevne oznake, dve tretjini gosodinjstev je podpisalo peticijo, v kateri so se izrekli za vidno dvojezičnost ali pa vsaj izrazili, da ne bi imeli nič proti taki.
Začela se je dolgotrajna, deloma tudi zelo emocionalna in mestoma tudi žaljiva debata. Župan Jakob Strauß je podvomil v številke, zahteval pravno presojo pri deželi in pri uradu zveznega kanclerja. Vmes je Enotna lista večkrat želela vložiti predlog na dnevni red občinske seje, z opozorilom, da je treba najprej razčistiti pravno situacijo, predlog ni bil sprejet oziroma vedno spet odložen.
Dodatno se je pred zadnjimi občinskimi volitvami leta 2015 zaostrilo tudi politično ozračje v občinski sobi. Socialdemokrati so imeli v občinskem svetu dolga leta absolutno večino. Politični tekmeci ljudska stranka, svobodnjaki in tudi Enotna lista so jo leta 2015 skušali presekati in so nastopili s skupno listo z imenom Aliansa za Žitaro vas (AFS). Z lastno listo pa je kandidiral tudi Straußov nekdanji sopotnik in podžupan Willi Wutte. SPÖ je dosegla 9 od 19 mandatov, po izstopu svobodnjaka iz Alianse pa je že nekaj dni po volitvah spet imela večino v občinskem svetu.
Sele so medtem dobile enojezično tablo, ki jo je vihar poškodoval. Franc Kukovica je na zvito kovinsko tablo dodal slovensko ime kraja. Občina ga je ovadila zaradi poškodovanja javne lastnine in mu poslala račun za novo tablo.
Kukovica se je moral zagovarjati na okrajnem sodišču v Železni Kapli. Občina se z oprostilno sodbo ni strinjala in se je postavila na stran državnega tožilstva, ki je zahtevalo nadaljnjo obravnavo. Februarja letos je naposled deželno sodišče v Celovcu izrelo dokončno oprostilno sodbo.