ZNANOST

Proti zlorabi zgodovine v politične namene

Skupina zgodovinark in zgodovinarjev z območja nekdanje Jugoslavije z deklaracijo za obrambo zgodovine nasprotuje zlorabi zgodovine v politične namene. Do tega prihaja v vseh državah nekdanje skupne države in tudi drugje v jugovzhodni Evropi, je za STA dejal Božo Repe iz skupine zgodovinarjev.

V deklaraciji, ki je objavljena na družbenem omrežju Facebook in jo je mogoče tudi podpisati, poudarjajo, da je zgodovina znanost, ne pa plod poljubnega mišljenja. Temeljiti mora na raziskovanju zgodovinskih virov, njihovem preverjanju in primerjanju, ugotavljanju natančnih dejstev, njihovi analizi in sintezi. Tako kot druge znanosti pa nenehno prihaja do novih spoznanj, nove zgodovinske vire se povezuje in vnovič interpretira.

Od političnih elit zahtevajo, da imajo odgovoren odnos do zgodovine in da „prenehajo zlorabljati preteklost“. Od sodišč pa zahtevajo, da pri izvajanju zakonov upoštevajo ugotovljena zgodovinska dejstva in da „ne prispevajo h krepitvi psevdozgodovine in k rehabilitaciji dokazanih kolaboracionistov iz druge svetovne vojne“ ter vseh odgovornih za vojne zločine v bližnji preteklosti.

Medijska in politična vojna o zgodovinskih temah v 80. letih prejšnjega stoletja je bila uvod v pravo vojno, pri čemer so po besedah zgodovinarja Repeta z ljubljanske filozofske fakultete sodelovali tudi številni zgodovinarji. Zveza jugoslovanskih zgodovinarjev je po navedbah Repeta v 80. letih nehala delovati prav zaradi različnih pogledov na zgodovino. „Naša generacija želi biti odgovornejša in želi prispevati k temu, da se takšne stvari ne bodo več ponovile,“ je dejal za Slovensko tiskovno agencijo (STA).

Triletni projekt ob podpori EU

Skupina se je v triletnem projektu z naslovom „Kdo je prvi začel – zgodovinarji proti revizionizmu“ po njegovem pojasnilu osredotočila na sodobno zgodovino od 19. stoletja. Projekt je vodila nevladna organizacija Krokodil, v njem pa so sodelovali vidnejši in bolj liberalno usmerjeni zgodovinarji z območja nekdanje Jugoslavije, iz Avstrije in nekaterih drugih držav. Projekt je večinsko financirala EU preko svojega predstavništva v Srbiji.

Prepričan je, da je na družbeni ravni pomembno ohraniti „temeljno vrednostno orientacijo“. „Brez temeljne orientacije, kaj je fašizem, kaj je kolaboracija, kaj je narodnoosvobodilni boj, če nekdanji zločinci postanejo heroji in jim postavljajo spomenike, je jasno, da smo izgubili osnovni kompas,“ je poudaril.

Skupina hkrati želi, da bi prišlo do skupnega družbenega konsenza, kaj so v zgodovini vrednote in kaj ni bilo prav, je povzel.