Kronika

Obljube, ki so skozi leta izpuhtele

Posvetovalni deželni odbor je leta 1945 priznal velike zasluge slovenskega dela koroškega prebivalstva v boju proti nacističnemu režimu in sklenil vrsto Slovencem prijaznih ukrepov. Zagotovila navaja zgodovinarka Brigitte Entner v svojih predavanjih.

Dežela v zgodovini večkrat zagotovila varovanje potreb

Deželna razstava „CARINTHIja 2020 – Dežela na potovanju skozi čas in prostor“, v sklopu katere bo v soboto na velikovškem gradu Neue Burg (11:00) odprtje mobilne razstave, v galeriji Šikoronja pa odprtje razstave “Brücken bauen – Gradimo mostove“ (14:00), navzven najbolj ponazarja bližajoči se datum, ko bo minilo 100 let koroškega plebiscita. Dejansko je slovenska narodna skupnost v okviru ustavne reforme dežele Koroške leta 2017 prvič izrecno omenjena v deželni ustavi. Obljube, dane 1920 in pozneje, so skozi desetletja izpuhtele.

Kratko pred plebiscitom 10. oktobra 1920 je začasna deželna vlada koroškim Slovencem svečano obljubila, da bo trajno varovala njihove nacionalne, jezikovne in gospodarske potrebe. Nadaljnjo obljubo omenja zgodovinarka Brigitte Entner, redna znanstvena sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta ter predavateljica na inštitutu za zgodovino na univerzi v Celovcu v knjigi, ki jo je dala na svetlo leta 2014, v monografiji „Wer war Klara aus Šentlipš/ St. Philippen?“

Vrnitev premoženja „častna obveza demokracije"

Na svoji 3. seji, 13. junija 1945, je posvetovalni deželni odbor (v katerem je koroške Slovence zastopal Thomas Suppanz) priznal velike zasluge slovenskega dela koroškega prebivalstva v boju proti nacističnemu režimu in sklenil vrsto Slovencem prijaznih ukrepov. Zagotovila posvetovalnega deželnega odbora na seji leta 1945 zgodovinarka Brigitte Entner navaja tudi v svojih predavanjih o deportiranih slovenskih družinah leta 1942. Provizorični deželni glavar Hans Piesch je dejal, da je vrnitev premoženja pregnanim „častna obveza demokracije“ („Ehrenpflicht der Demokratie“).

Brigitte Entner
ORF

Povrnitev škode na posestvih deportiranih družin je bila mogoča z denarjem iz sklada „Südkärntner Hilfe“, pravi Brigitte Entner.

Čas je, da se zavemo odgovornosti. Da pa bodo žrtve nacističnega nasilja res deležne pravičnosti, je potrebna precejšnja mera odgovornosti, še poudarja Brigitte Entner, redna znanstvena sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta ter predavateljica na inštitutu za zgodovino na univerzi v Celovcu.