POLITIKA

Intervju z ministrico Heleno Jaklitsch

Pandemija je okrepila stike Slovencev in Slovenk po svetu s Slovenijo. V vseh štirih sosednjih državah se slovenska avtohtona narodna skupnost sooča z odprtimi vprašanji, je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA) dejala ministrica RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Z ministrico je govorila Maja Lazar Jančič.

Vodenje urada ste prevzeli v času epidemije covida-19 v Sloveniji. Kako je urad v tem času poskrbel za stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu? Odpovedati ste se morali tradicionalnim obiskom pri njih?

Obiski so vsi odpadli. Prvi tedni so minili zelo hitro, predvsem v luči ukrepov proti pandemiji. Potem je bilo potrebno poiskati načine za stike. Sodobna tehnologija in komunikacijski kanali so se izkazali za zelo dobre in učinkovite. Moje ministrovanje se je preselilo na svetovni splet, prek katerega sem opravila številne pogovore. Ves čas sem bila v stiku s krovnimi organizacijami, društvi. Življenje društev Slovencev, od Avstralije, Argentine in Evrope, je zastalo, a so pokazali veliko mero kreativnosti. Poiskali so različne načine povezovanja in ustvarjanja. Ta korona je dala možnost mladim, ki so v kakšnih društvenih strukturah bili doslej težje vidni, a so se z znanjem sodobne tehnologije lahko izkazali.

Helena Jaklitsch
sta.si

Na spletu smo lahko spremljali različne gledališke in pevske predstave, tečaje slovenskega jezika. V Argentini so sogovorniki izpostavili, da jim je korona prinesla vsakodnevne prenose maš v slovenskem jeziku. Splet ne more nadomestiti osebnega stika, a se je izkazalo, da lahko sodobno tehnologijo tudi v prihodnje uporabimo za ohranjanje stikov.

Omenila bi še pismo s prošnjo za kakršnokoli pomoč Sloveniji v spopadanju z epidemijo, ki jo je urad naslovil na Slovence zunaj meja, in odziv je bil izjemen. Začutilo se je, da Slovenci, ne glede na katerem koncu živijo, še vedno želijo ostati povezani s Slovenijo. Z vseh koncev sveta so se oglasili ljudje, ki so imeli možnost zagotoviti zaščitno opremo, predvsem je bilo zelo veliko strokovnjakov s področja medicine in tehnologije. Bila je ad hoc akcija, a je dolgoročno prinesla nove stike. Sedaj bo potrebno vzpostaviti platforme, kako v prihodnje ohraniti te stike.

Lahko izpostavite kakšen realiziran projekt?

Porabski Slovenci. Takoj so se odzvali in zagotovili blago za šivanje zaščitnih mask. Zveza porabskih Slovencev je tudi sodelovala pri izdelavi mask, ki so jih predali Sloveniji. Bili smo zelo hvaležni in lepo je bilo čutiti, kako so z nami tudi v taki stiski.

V času vašega predhodnika je bil glavni projekt urada repatriacija Slovencev iz Venezuele. Ali imate že kakšne povratne informacije, kako je s tistimi, ki so že v Sloveniji? Koliko jih še čaka na prihod v Slovenijo in kdaj se bo zaradi pandemije zaustavljena repatriacija nadaljevala?

Zadnji Slovenci iz Venezuele so prišli v Slovenijo 12. marca, prav na dan razglasitve epidemije. Zanje smo poskušali kar najbolje poskrbeti. Najprej je bilo v ospredju predvsem učenje slovenskega jezika, kar je zanje zelo pomembno. Vsi klasični tečaji so prenehali, a so se nato začeli spletni jezikovni tečaji. Naslednja skupina 15 oseb, ki je že imela kupljene letalske karte, bi morala v Slovenijo prispeti konec marca in v začetku aprila, a se je to ustavilo. Sedaj čakamo, da bodo okoliščine dovoljevale, da z repatriacijo nadaljujemo. Ves čas smo z njimi v stiku. 23 osebam, ki so že v Sloveniji, je Slovenija za tri mesece podaljšala status repatriirane osebe.

Odnose Slovenije s Slovenci v zamejstvu in po svetu urejajo zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja iz leta 2006, resolucija o odnosih s Slovenci po svetu iz leta 2002, resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah iz leta 1996 in strategija odnosa Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja iz leta 2016. Menite, da bi veljalo to zakonodajo posodobiti?

Nekatere stvari bi morali dejansko na novo urediti, preurediti ali preformulirati. To se je sedaj npr. pokazalo pri repatriaciji. Težko napovem, ali bo ta mandat dovolj dolg za odpiranje sprememb te zakonodaje. Če se zakon odpre, je smiselno, da je opravljena temeljita razprava in da so spremembe dobro domišljene.

Kakšno je vaše stališče glede zajamčenega zastopstva Slovencev zunaj meja v državnem zboru?

Zelo sem naklonjena temu. Se mi zdi prav, da imamo tudi v slovenskem parlamentu glas naših rojakov, zamejcev kot Slovencev po svetu. To je odprto vprašanje, odkar imamo samostojno Slovenijo. Na prvi pogled se zdi enostavno vprašanje. Praktično vsi se strinjamo, da bi morali imeti takšno zastopstvo, a vemo, da gre za ustavno spremembo, ki zahteva dvotretjinsko večino in širok politični konsenz. Drugo vprašanje je, kako priti do tega zastopstva. Veliko je odprtih tehničnih vprašanja, a upam, da bomo enkrat ugriznili v to zahtevno jabolko in se lotili sprememb.

Kako pritegniti v sodelovanje s Slovenijo predvsem mlajše generacije ter izobražene in uveljavljene Slovence v zamejstvu in po svetu?

Imamo zelo veliko Slovencev po svetu. Pol milijona. To je ogromna številka. Tukaj nas čaka še veliko dela, da bi jih povezali. Tukaj so Slovenci, ki so odšli v zadnjih letih, in skrb, kako jim dati možnost za vrnitev v domovino, kjer je Slovenija doslej naredila premalo. Poiskati bi morali posameznike in jih nagovarjati. Slovenija bi tukaj morala imeti aktivno vlogo in jih povezati z znanstvenimi ustanovami v Sloveniji, jim ponuditi pogoje in možnosti za sodelovanje.

Helena Jaklitsch
sta.si

Na drugi strani je povezovanje med Slovenci po svetu samimi. Okrepiti bi tudi bilo potrebno zavedanje, da obstajajo Slovenci po svetu, kar je v Sloveniji premalo prisotno. Vidimo pripravljenost za povezovanje pri Slovencih po svetu. Pomembno je tudi povezovanje tistih Slovencev, ki so se izselili že več generacij nazaj, ter iskanje in povezovanje znanstvenikov in strokovnjakov med njimi. Je pa potrebno to sistemsko urediti. Ad hoc akcije so lahko dolgoročno škodljive. Potrebno bi bilo tudi sodelovanje ministrstva za izobraževanje, univerz in znanstvenih ustanov v Sloveniji.

Se vam zdi, da je Slovenija dovolj gostoljubna za Slovence iz zamejstva in po svetu?

Okrepiti bi bilo potrebno zavest, da so Slovenci, čeprav živijo zunaj državnih meja, del nas. Veseli in odprti bi morali biti vsakogar, ki je pripravljen svojo energijo in znanje dati za Slovenijo. Odpraviti strah, da bo nekdo prišel, ki bo boljši, namesto da bi ta boljši videli z vidika, da bo prinesel nova znanja, nova poglede. Ta strah, da nas bo kdo izpodrinil, ta čisto osebni razlog, marsikdaj mogoče zapira vrata, kar je škoda, ker z vsakim, ki prinese znanje, vedenje, izkušnje, mogoče drugačen temperament, se lahko rojevajo nove ideje, ustvarjalnost. Poiskati in dati priložnost bi morali vsem, ki se čutijo Slovence, ter ta čut spodbujati tudi pri mlajših generacijah v zamejstvu in po svetu.

Letos med drugim zaznamujemo sto let požiga Narodnega doma v Trstu, sto let koroškega plebiscita. Kako bi na kratko ocenili položaj avtohtone slovenske narodne skupnosti v štirih sosednjih državah? Kje so najbolj pereče težave?

V Italiji je celotna slovenska manjšina v pričakovanju vrnitve Narodnega doma, ki je bil pred sto leti požgan in je bil simbol slovenstva v Trstu. Vsi držimo pesti, da bo 13. julija dom vrnjen. Srčno se veselim, da bo to vrnitev v slovenske roke kot živa priča požiga doživel tudi Boris Pahor. Sicer ostaja odprto vprašanje zastopstva manjšine v italijanskem parlamentu. Referendum o spremembi volilne zakonodaje, ki zmanjšuje število poslancev in senatorjev in s tem Slovencem prinaša še manjšo možnost za izvoljenega predstavnika, bo septembra. Vedno bolj pereče je vprašanje slovenskega šolstva v Italiji, kjer se zaščitni zakon ne izvaja tako, kot bi se moral. Se pa vsi zavedamo, kako pomembna je uporaba slovenščine od najzgodnejših let. Vprašanje jasli, vrtcev je tudi pereče. Tudi v Avstriji.

Nedavno je bila 65-letnica avstrijske državne pogodbe, ki pa v marsikaterem delu ostaja neizpolnjena. Tako manjšina kot Slovenija kot njihova skrbnica ne moremo biti zadovoljni. Obletnice koroškega plebiscita zagotovo Slovenci ne moremo praznovati, saj smo z njim izgubili velik del ozemlja in svojih ljudi. Tukaj je še vprašanje financiranja, ki ni zadostno urejeno, ter vprašanje urejenega zastopstva, tako da bi bilo samoumevno, da imamo predstavnika slovenske manjšine v deželnih strukturah in na državni ravni.

Na Madžarskem se v zadnjih letih stvar izboljšuje. Madžarska država vendarle namenja več finančne podpore slovenske manjšini, ki si veliko obeta od razvojnega programa, v okviru katerega naj bi bilo tri milijone evrov namenjenih za gospodarski razvoj. Na področju šolstva je bil storjen korak naprej. Velik minus je močna asimilacija in skromna ter mogoče premalo ambiciozna skupnost, ki ni gospodarsko močna. Delovna mesta se odpirajo predvsem v Avstriji, zato znanje nemščine postaja bolj zanimivo kot slovenščina.

Na Hrvaškem se manjšina šele prebuja. Po letu 1945 se je pozabilo, da tam živijo Slovenci. So pa sedaj narejeni koraki najprej. Morda so še premalo samozavestni, da bi kandidirali na volitvah, da bi mogoče dobili svojega poslanca. Letos bodo volitve na Hrvaškem, a se zaenkrat niso opogumili, da bi predlagali svojega kandidata. Realne možnosti za izvolitev so. Z nekaj dela, ki bi ga bilo potrebno vložiti. Hrvaška ima manjšinsko zakonodajo dobro urejeno, a ko prideš do izvedbe, vidiš, da stvari niso enostavne. Papir marsikaj prenese in marsikaj obljublja in daje, realnost je velikokrat drugačna. Moram pa pohvaliti društva, ta se krepijo in skušajo biti aktivna. Vsekakor bi si za vsa štiri zamejstva želeli, da bi bila vidna dvojezičnost bolj poudarjena.

Tradicionalno se julija v Sloveniji odvija prireditev Dobrodošli doma. Kakšni so načrti za letos? Zadnje dve leti prireditve sicer ne pripravlja več urad, a vendarle, kako bo letos s prireditvijo zaradi pandemije covida-19?

Letos bi moral prireditev koordinirati Slovenski svetovni kongres, ki se je že zelo angažiral in se že dogovoril z občino Ribnica, a smo se odločili, da prireditev zaradi pandemije covida-19 z obžalovanjem odpovemo oziroma preložimo na naslednje leto. Bomo pa skrbeli, da bo misel o Slovencih po svetu julija, ki je tradicionalno posvečen njim, vseeno navzoča v naši družbi.