Posledice koronakrize za proračun še neznane
Pravzaprav bi bili morali poslanci in poslanke sklepati o državnih prihodkih in izdatkih že sredi marca, vendar so debato zaradi pandemije prestavili. Toda tudi po časovnem zamiku bo za tri dni načrtovana debata bolj teoretičnega značaja, kajti vse številke, ki jih bo redstavil finančni minister Gernot Blümel (ÖVP), so po lastnih navedbah bolj ocene in pričakovanja kot pa odraz realnega stanja. Kakor je priznal, v tem trenutku ni mogoče podati seriozne napovedi, kako bodo posledice ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa vplivale na državno blagajno.
Parlamentarni pododbor bo preveril ukrepe
Kaj vse je bilo v času koronakrize potrebno in kaj ne, bo preveril poseben parlamentarni pododbor, ki so ga zahtevale opozicijske stranke. Tako je zagotovljena maksimalna transparenca, je poudaril finančni minister. Parlament bo ob koncu tridnevne debate – vsaj z glasovi vladnih strank ÖVP in zelenih – sklenil, da se aktualni proračun lahko prekorači za 28 milijard evrov, s čemer bi lahko izenačili višje izdatke oziroma nižje prihodke.
Narodne skupnosti bodo še čakale
Kar pa je v zvezi z bidžejem že jasno, je, da se vsota za avtohtone narodne skupnosti tudi po petindvajsetih letih še ne bo povišala – gre za 3,5 milijona evrov na leto. Slovenske ustanove in društva so v zadnjem četrtstoletju prejemali iz državnega proračuna okrog 1,2 milijona evrov letno. Zeleni so sicer zahtevali podvojitev sredstev. Toda tudi v času, ko vlada za oblažitev koronakrize lahko preusmerja milijarde evrov, bodo na povišanje sredstev morali čakati najmanj do prihodnjega leta, obžaluje državnozborska poslanka Olga Voglauer.