Vodja in stalni učitelj cesarsko-kraljeve čebelarske šole
Decembra 2017 so Združeni narodi na pobudo Slovenije 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. S tem, da so za svetovni dan čebel določili prav 20. maj, pa so želeli počastiti tudi slovenskega pionirja in prvega učitelja sodobnega čebelarstva na svetu, Antona Janšo. Anton Janša se je rodil 20. maja 1734 na Gorenjskem v Breznici pri Žirovnici, leta 1769 pa ga je cesarica Marija Terezija imenovala za vodjo in stalnega učitelja nove cesarsko-kraljeve čebelarske šole na Dunaju.
Janša je zaslovel s svojimi predavanji, na katerih se je kazalo njegovo izredno natančno poznavanje čebel. V nemškem jeziku je napisal dve pomembni knjigi: „Razpravo o rojenju čebel“ in „Popolni nauk o čebelarstvu“, ki pa je izšla šele dve leti po Janševi smrti. Ti deli sta še vedno zelo poučni, saj menda nauke iz njih čebelarji še dandanes upoštevajo. Cesarica Marija Terezija je po njegovi smrti izdala odlok, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po Janševih knjigah.
„Slovenski bučelarček“
Velike zasluge za razvoj sodobnega čebelarstva pa imajo tudi slovenski čebelarji na Koroškem. Med njimi je župnik Janez Sumper iz Skočidola. Pionir čebelarstva na Koroškem je sredi 19. stoletja izumil inovativen Skočidolski panj, svoje znanje o čebelah in čebelarstvu pa je leta 1871 ovekovečil v prvem izvirnem slovenskem čebelarskem priročniku „Slovenski bučelarček“.
Pred pozabo so knjigo rešili čebelarji iz Šmihela in Železne Kaple, ki so dosegli, da jo je Mohorjeva založba v Celovcu ob prvem svetovnem dnevu čebel leta 2018 ponatisnila in tako ohranila Sumperjevo znanje.
V Ločah pri Šentilju spomenik Sumperju
Od lani na Sumperja spominja dvojezično obeležje v Ločah pri Šentilju. Pobudnik za postavitev spomenika je bil ljubiteljski čebelar Janko Pečnik z Muškave. Tudi letos so slovenski čebelarji na Koroškem želeli na poseben način obeležiti svetovni dan čebel, pa je dramaturgijo prevzel koronavirus, obžaluje Pečnik.