Še vedno da ni ureditve o dvojezičnih otroških vrtcih, slovenščina kot uradni jezik se izvaja le v posameznih krajih, višina finančnih podpor s strani države se že 25 let ni povišala, opozarjajo organizacije.
Točno pred 65 leti je Avstrija spet postala neodvisna in demokratična država in s podpisom Avstrijske državne pogodbe (ADP) 15. maja 1955 spet pridobila svojo suverenost. Besede tedanjega zunanjega ministra Leopolda Figla, ko je po več kot 400 pogajalskih krogih v dunajskem Belvederu razglasil svobodo Avstrije z znamenitimi besedami „Österreich ist frei“, so prešle v kolektivni spomin Avstrijcev in Avstrijk. V svojem govoru pa je Figl tudi omenil obveznosti in dolžnosti, ki jih ADP nalaga Avstriji in njenim državljanom in državljankam.
Vsaj kar se tiče obveznosti iz 7. člena ADP, pa si je Avstrija pustila veliko časa. Tudi 65 let po podpisu magne charte manjšinske zaščite mnogo določil še ni izpolnjenih. Na to ob obletnici opozarjajo predstavniki osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) v sporočilu za javnost spominja, da se je Avstrija po letu 1945 v pogajanjih za državno pogodbo večkrat sklicevala na prispevek koroških Slovencev za osvoboditev. V Moskovski deklaraciji iz leta 1943 med drugim piše, da je Avstrija „odgovorna za sodelovanje v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije in tej odgovornosti ne more uiti“, in da bo treba o tem razmisliti, „koliko bo sama prispevala k svoji osvoboditvi“.
Koroški Slovenci da so na ta prispevek še posebej ponosni, „saj je bil le na Južnem Koroškem edini omembe vreden organiziran odpor proti nacionalnemu socializmu z več sto žrtev“. Med njimi je bilo tudi 13 žrtev iz Sel in okolice, ki so bile 29. aprila 1943 na Dunajskem deželnem sodišču obglavljene, navaja Narodni svet.
Ko pa je bila podpisana državna pogodba, da so se znova ustanovile „domovinske organizacije“, ki so storile vse, da bi zmanjšale pravice koroških Slovencev ali pa so njihovo uresničevanje zavlačevale, kritizira predsednik Narodnega sveta Valentin Inzko.
65 let po državni pogodbi in 100 let po plebiscitu bi bil čas za poenotenje in standardizacijo pravic narodnih skupnosti, ugotavlja Inzko in pričakuje, da bo zvezna vlada kljub koronakrizi uresničila dogovor, ki ga je s tem v zvezi zapisala v koalicijski pogodbi.
Prav 65. obletnica podpisa ADP naj bo opomin avstrijski vladi, da zamuja. V ustavi zagotovljena jezikovna in kulturna raznolikost je v nevarnosti, ugotavlja predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik. Ne gre za miloščino, temveč za pravno zagotovljene in zapisane pravice, poudarja Sadovnik.
Tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug ob obletnici podpisa ADP opozarja, da so okoliščine in potrebe, ki jih imajo avstrijske narodne skupnosti za ohranjanje jezika in kulture drugačne kot pred 65 leti. Tega naj bi se v večji meri zavedali tudi odgovorni politiki, pravi Jug.