Prireditev ob obletnici odpadla
„Žrtev“ ukrepov za zajezitev koronavirusa je postal tudi simpozij ob 75-letnici konca druge svetovne vojne, ki bi moral biti prihodnjo sredo v prostorih koroškega deželnega arhiva v Celovcu. Na simpoziju naj bi zgodovinarji, pa tudi deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) in predsednik koroškega deželnega zbora Reinhart Rohr (SPÖ) osvetlili dogodke tik pred koncem druge svetovne vojne, ki so z ustanovitvijo prve začasne deželne vlade privedli do tako imenovane „samoosvoboditve Koroške“. Predvsem naj bi bila v žarišču prireditve deklaracija, ki jo je razglasila tedanja vlada pod vodstvom tedanjega provizoričnega deželnega glavarja Hansa Piescha.
Demokratični začetek zvezne dežele
Namesto simpozija so v ponedeljek direktor deželnega arhiva Thomas Zeloth, deželni glavar Peter Kaiser in predsednik deželnega zbora Reinhart Rohr o temi spregovorili na novinarski konferenci – tako kot v času pandemije ustaljeno – s pomočjo video prenosa.
Uvodoma je Kaiser nanizal časovni razplet zadnjih dni druge svetovne vojne, v katerih so se nekateri nekdanji poslanci iz zadnjega sklica deželnega zbora povezali in kovali načrte za nov, demokratičen začetek naše zvezne dežele po drugi svetovni vojni.
Čeprav je začetek maja 1945 bila kapitulacija nemške vojske le vprašanje časa, so Julius Lukas, Hans Piesch, Stefan Tauschitz in drugi tvegali svoje življenje, ko so 5. maja zahtevali odstop tedanjega gauleiterja Friedricha Rainerja. Rainer je odstop takrat še zavrnil, dva dni kasneje, 7. maja 1945, ob 23. uri pa je vendarle demisioniral. Še isti dan je provizorična deželna vlada objavila deklaracijo, ki je temeljnega pomena za demokratičen razvoj naše zvezne dežele, je dejal Kaiser.
Izraz, ki lahko zavaja
Ali izraz „samoosvoboditev“ ni zavajajoč, kajti v resnici so zlasti koroški Slovenci z uporom v partizanskem boju izpolnili prispevek, ki ga zahteva moskovska dekleracija, da je Avstrija lahko postala samostojna neodvisna država, s tem pa tudi Koroška. Še več, „samoosvoboditev“ pomeni predhodno neprostovoljno „ujetništvo“.
Znano je, s kakšnim navdušenjem je večina koroškega prebivalstva leta 1938 pozdravljala anšlus. Še po vojni so oboroženi partizanski odpor omadeževali kot izdajo. Kako je to dejstvo mogoče uskladiti z besedno zvezo „samoosvoboditev“, ki jo zdaj uporabljajo? Kaiser je na to vprašanje odgovoril, da se zelo dobro zaveda doprinosa upornikov na koroških tleh.
Na sožitje in sobivanje obeh narodov v deželi je navezal tudi predsednik deželnega zbora Reinhart Rohr, ko je med najpomembnejšimi izpovedmi proklamacije provizorične deželne vlade izpostavil razveljavitev odloka nacistične Nemčije iz leta 1942 o deportaciji koroških Slovencev v nemška taborišča.