„Prihodnost koroške dvojezičnosti 100 let po plebiscitu“ se bo glasila tema, ko bodo pri Mohorjevi Celovec v sklopu političnega izobraževanja z organizacijami-soprirediteljicami uvedli v niz prireditev „gemeinsam 2020 skupno“. In, kakor so zapisali, usmerili s konferenco pogled tudi v prihodnost, „…s staro in novo raznolikostjo“.
Pogledali bodo, kakšna so orodja ohranjanja jezikov, kakšni razvojni koraki prava narodnih skupnosti, kakšna je vloga diaspore pri vprašanjih manjšinske zaščite. Pravnik Heinrich Neisser, bivši drugi predsednik parlamenta in član izbrane skupine prirediteljev, prepoznava vsaj dva razloga za letošnje vsebinsko izhodišče „Prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu 1920“.
Ni mogoča diskusija brez pogleda nazaj, pravi Neisser. Trenutek pa je takšen, da želijo v ospredje postaviti perspektive. Po eni strani je tako, da je v razpravi o manjšinah mogoče prepoznati resnično hotenje EU, po drugi je nova avstrijska vladna koalicija v dogovor vključila poglavje „Narodne skupnosti“, ki ni nepomembno, ocenjuje Neisser.
Od leta 1990 naprej je prvič, da je neka vlada sama od sebe pripravljena razpravljati o modernizaciji in reformi manjšinske zaščite, je nedavno ocenil odvetnik Rudi Vouk, ki je izdelal pravila za ustanovitev koordinacijskega sveta koroških Slovencev. Pravnik Heinrich Neisser v diskusijski proces vključuje tudi „Evropske standarde zaščite manjšin“.
V trenutku, ko je vladna koalicija v program zapisala tudi okrepitev „vidnosti" na avstrijski radioteleviziji, dodajmo, da so radijski in televizijski programi v jezikih narodnih skupnosti sestavni del – po eni strani „Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih“, po drugi „Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin“.