Priprave na dogodek že tečejo domala dve leti
Najmanj dve leti, upoštevajoč sklep deželne vlade konec januarja 2018 o financiranju deželne razstave „CARINTHIja 2020“, je pozornost dežele Koroške usmerjena na „Koroški plebiscit 1920“. Prireditev 3. marca 2020 v Celovcu bo uradno uvedla v deželno razstavo z naslovom „100 let koroškega plebiscita – dežela na potovanju skozi čas in prostor“.
Z datumom plebiscita sovpada tudi Rapalska pogodba
Časovno bolj ali manj sovpada mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, imenovana tudi Rapalska pogodba. Izvedenec za to poglavje je tržaški zgodovinar, akademik Jože Pirjevec, ki je bil gost v studiu radia Trst A.
V Ljubljani je bil sogovornik Danijel Grafenauer, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, predsednik Kluba koroških Slovencev Maribor in tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Eno področje njegovega raziskovalnega interesa so koroški Slovenci – poplebiscitni begunci.
Pinter: „V Ljubljani napačno ocenili položaj na Koroškem“
S pogledom na sto let koroškega plebiscita sta v pogovoru za radijsko oddajo Teodor Domej in Stefan Pinter vsak iz svojega vidika ob izbranem primeru izluščila bistvo iz celote.
„1920 – 2020 stoletje v novih mejah“ so v Katoliškem domu prosvete v Tinjah naslovili nedavno novoletno srečanje. „Na obljube so po plebiscitu pozabili“ je „Nedelja“ naslovila tisti del, ko piše o prispevku Stefana Pinterja.
Domej: „Dogajanje v času eskalacije nacionalizma“
Za razumevanje dogodkov, na katere se oziroma v letu, ko mineva sto let koroškega plebiscita, zgodovinar Teodor Domej, tako kot ob drugim mejnikih zgodovine, poudarja pomen razširjenega pogleda in med seboj povezanih vzrokov, ki so privedli do odločitve v letu 1920.
Vodja radijske oddaje je urednik Slovenskega sporeda ORF Miha Pasterk, ki je z gosti spregovoril tudi o tem, kakšna je lahko pot med pobudami, kot je recimo tista, ki prihaja s Pedagoške visoke šole za deželno razstavo „CARINTHIja 2020“ kot izbranem primeru, v kateri je govor o zgodovini, ki povezuje ljudi in regije, ter stališčem Klubov slovenskih študentk in študentov na Dunaju, v Gradcu in Celovcu, ki se praznovanja 10. oktobra ne mislijo udeležiti.