Po slovesnosti njegove besede preveva veder pogled – tako z vidika poudarkov glede prihodnosti, kakor tudi sporočila dogodka, ki so ga počastili v Cankarjevem domu. Kot neizmeren optimist je Rudi Merljak veroval, da se bo zadeva spremenila v to, kar se naposled je, je poudaril ob pogledu na vsebinsko zapolnitev svoje pobude.
Ustanovitev urada je Merljak doživel kot veliko pridobitev za Slovenijo in Slovence zunaj njenih meja in kot svoj velik uspeh, ki ga sicer ne bi bilo, če njegovega predloga ne bi podprla tudi državni sekretar Peter Vencelj in takratni zunanji minister Lojze Peterle, je poudaril.
Minister RS brez listnice Česnik, ki se je pred dvema dnevoma vrnil s prvega daljšega službenega potovanja po Avstraliji, je izpostavil, da je bil obisk uspešen, a tudi težaven, saj se slovenski klubi po pol stoletja delovanja praznijo, mladih ni, zato iščejo nove poti za nadaljevanje dela v Avstraliji. „Iskanje novih poti ohranjanja slovenstva je izziv, s katerim se na različne načine ukvarjajo tudi na drugih celinah in v sosednjih državah,“ je dejal Česnik.
Prav ohranjanje slovenstva v vseh njegovih oblikah je po Česnikovem mnenju tudi glavno poslanstvo urada vseh njegovih 25 let delovanja, pa čeprav čarobne formule v tej četrtini stoletja žal tudi še niso iznašli. Največ je še vedno prav v rokah in glavah slovenske skupnosti samih, je opozoril in se ob „srebrnem jubileju“ zahvalil vsem dosedanjim vodjem in zaposlenim, zunanjim sodelavcem in ustanovam, ki so uradu pomagali uresničevati njegovo poslanstvo.
Udeležence in udeleženke je pozdravila tudi državna sekretarka RS na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Olga Belec, ki je povedala, da se urad po 25 letih ne namerava „prepustiti rutini“.
Izpostavila je, da se pripravljajo na spremembe zakonskih in podzakonskih aktov z njihovega področja, orjejo ledino pri vzpostavljanju kompleksnega procesa repatriacije, želeli bi ustanoviti tudi razvojno informacijsko središče za Slovence po svetu oziroma muzej izseljenstva.