POLITIKA

„Pomirili smo situacijo na Koroškem“

Marjan Sturm v odzivu na kritiko iniciative SKUP ugotavlja, da so sopodpisniki memoranduma leta 2011 predsedniki osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev in ne konsenzna skupina. Zaradi dialoga s Heimatdienstom se je ozračje na Koroškem izboljšalo in je upravičeno govoriti o zgodbi o uspehu, poudarja.

Naziv predavanja sprožil protest

V osrednjem delu 30. Evropskega kongresa narodnih skupnosti v petek, 15. novembra, bo predavanje, kjer bosta med drugim spregovorila glavna protagonista koroške konsenzne skupine Josef Feldner in Marjan Sturm. Poglavje bo konsenzna skupina kot „zgodba o uspehu“, ta naslov je izzval ogorčenost in odprto pismo pobude Slovenski konsenz za ustavnopravne pravice (SKUP).

Podpisani člani pobude SKUP – Slovenski konsenz za ustavnopravne pravice Matevž Grilc, Sonja Kert-Wakounig, Rudi Vouk, Marjan Pipp, Feliks Wieser, Helga Mračnikar, Mirko Messner, Milan Wutte, Andrej Mohar in Lena Kolter kritizirajo, da koroška konsenzna skupina ni zgodba o uspehu, temveč so njeni člani soodgovorni za krajšanje pravic slovenske narodne skupnosti.

Kritiko utemeljujejo ob primeru dvojezičnih krajevnih napisov, ki jih je zaradi konsenza znatno manj, kot bi jih po razsodbi ustavnega sodišča leta 2001 bilo potrebnih in v vprašanju slovenščine kot uradni jezik v občinah Dobrla vas in Škocjan, kjer so prebivalcem občin to pravico spet odrekli.

Nedavno izražena želja člana konsenzne skupine predsednika Heimatdiensta Josefa Feldnerja, da naj bi ob podpori Koroške postavili ob stoletnici koroškega plebiscita spomenik enemu izmed prvih in najvidnejših predstavnikov nacionalsocializma na Koroškem Hansu Steinacherju, pa da je škandal.

Marjan Sturm
ORF

„Klima v deželi se je spremenila“

Član konsenzne skupine Marjan Sturm je v odzivu na kritiko iniciative SKUP ostro zavrnil očitke in kritiko. Spomenika Steinacherju tudi zaradi njegove intervencije ne bodo postavili, je poudaril. Sopodpisniki memoranduma leta 2011 pa so predsedniki osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev in ne konsenzna skupina.

Dejstvo je, da se je zaradi dialoga s koroškim Heimatdienstom ozračje na Koroškem izboljšalo in je upravičeno govoriti o zgodbi o uspehu, poudarja Sturm.