Poletne razstave zapirajo svoja vrata
Le še ta teden do vključno nedelje imajo ljubitelji sodobne umetnosti priložnost, da si v celovškem stadionu ogledajo umetniško intervencijo „For Forest“. Projekt je od vsega začetka buril duhove in razdvajal. Glede odmevnosti doma in po svetu, pa tudi glede števila obiskovalcev sodi med najuspešnejše umetniške projekte v Celovcu. Pravtako v nedeljo se iztekata poletni razstavi v muzeju Wernerja Berga v Pliberku in v muzeju Liaunig na Suhi.
Družina Liaunig je tokrat vabila na likovno potovanje skozi 20. in mlado 21. stoletje. Dela starih mojstrov so postavili v dialog z eksponati mlajših avstrijskih sodobnih umetnikov. Dodano vrednost umetniškemu užitku so dali tudi komorni koncerti v sklopu festivala Sonusiada. Na sklepnem koncertu v nedeljo ob 11. uri dopoldne bo nastopil Aureum Saxofon Quartett z Dunaja.
"Preko meja eksistence“ in „Slovo“
V muzeju Wernerja Berga v Pliberku so v središču razstave „Preko meja eksistence“ dela Käthe Kollwitz in Ernsta Barlacha, ter slike Wernerja Berga, ki jih je umetnik ustvaril v zadnjem obdobju svojega življenja od leta 1969 do njegove smrti leta 1981. „Slovo“ je naslov tega dela letošnje poletne razstave. V slikah pride do izraza, kako je industrializacija spremenila družbo in okolje tudi v Podjuni in kako se je Berg postopoma odtujil od svoje druge domovine.
Poletna razstava pod geslom „Preko meja eksistence“ v muzeju Wernerja Berga se bo v nedeljo končala z dnevom odprtih vrat in brezplačnim vodenjem po razstavah ob 13. in 15. uri. Že ob 11. uri bo na sporedu zaključna prireditev letošnjega literarnega natečaja „Koroška v besedi – Kärnten wortwörtlich“ s podelitvijo nagrad in branjem nagrajencev in nagrajenk.
„In memoriam Johann Kresnik“
Še do 22. decembra pa bo v Pliberku odprta kabinetna razstava „In memoriam Johann Kresnik“, s katero se je mestna občina Pliberk poklonila 27. julija letos umrlemu priznanemu koreografu. Kresnik, ki je vseskozi veljal za edinstven pojav v gledališkem svetu, je bil zelo zavezan svojemu domačemu kraju Pliberk.
Razstava v muzeju Wernerja Berga je bila pravzaprav načrtovana za Kresnikov 80. rojstni dan, ki bi ga svetovno znani režiser in koreograf praznoval 12. decembra letos. Ta dan bi ga občina Pliberk imenovala tudi za častnega občana. Nenadna smrt umetnika pa je pisala drugačno koreografijo.
Razstava s Kresnikovimi koreografskimi skicami in risbami se je prelevila v nekrolog, odprtje in spominska slovesnost pa sta po svoje kljub temu bila praznik – čisto v smislu pokojnega, kakor je na prireditvi povedala njegova hčerka Tasja.
Poleg njegove družine so na odprtje razstave in na spominsko slovesnost v Kulturnem domu prišli tudi številni Kresnikovi sopotniki in prijatelji, med njimi svetovno znani plesalec in koreograf Ismael Ivo, ki je v Pliberk pripotoval direktno iz Sao Paula v Braziliji.
O sodelovanju s Kresnikom je spregovoril tudi avtor, režiser in dramaturg Christoph Klimke, ki je s Kresnikom postavil na oder nad 40 produkcij, med drugim tudi plesno-koreografsko predstavo „Ta roka bo kovala svet“, ki je v produkciji Slovenske prosvetne zveze nastala ob evropski razstavi v pliberškem Kulturnem domu leta 2009 in je obenem prvo režijsko delo Kresnika v njegovi rojstni občini.
Koreografske skice, ki jih je Kresnik naredil prav za to predstavo, in filmska dokumentacija o produkciji v kletnih prostorih muzeja o predstavi prikazujejo, kako radikalno in neprizanesljivo je Kresnik postavil zrcalo aktualnemu političnemu dogajanju na Koroškem.
O tem je na odprtju razstave govoril tudi dolgoletni Kresnikov sopotnik in prijatelj, svetovno znani in priznani umetnik Gottfried Helnwein. V svojem govoru pa je še posebej izpostavil tudi povezanost Kresnika z domačim krajem, s slovensko kulturo in slovenščino – njegovim maternim jezikom.
Kresnikove koreografske uprizoritve so burile duhove, prav tako kakor njegova osebnost in njegovi svetovni nazori. Upor mu je bil pomemben, po želji Kresnikove družine sta zato na spominski slovesnosti zadoneli tudi dve slovenski partizanski pesmi, ki jih je zapel Moški pevski zbor Foltej Hartmann.
Razvoj od „obmejnega mesta“ do „mesta kulture“
Soprireditelj spominske slovesnosti je tudi po Kresniku poimenovani koreografski center v Pliberku, ki ima svoj sedež prav v Kulturnem domu v Pliberku. Kresnik je s svojim koreografskim gledališčem pisal zgodovino sodobnega plesa, v svoji domovini pa je mnogo prispeval k temu, da se je Pliberk iz nekdaj obmejnega mesta (Grenzstadt) razvil v mesto kulture (Kulturstadt).